Zgledni Voditelji Vredni Posnemanja

3 stavki iz tega poglavja Hebrejcem nam to predstavijo tako:

Heb 13:7 Spominjajte se teh, ki vodijo med vami, ki so vam oznanili besedo Božjo, čigar veri sledite in posnemate njihov način življenja

Heb 13:17 Poslušajte te, ki vodijo med vami in jim bodite podložni, ker oni skrbijo za vaše duše, kot takšni, ki morajo dajati odgovor, da to lahko delajo z veseljem in ne z žalostjo, kar vam je nekoristno

Heb 13:24 Pozdravite vse tiste, ki vodijo med vami in vse svete. Ti iz Italije vas pozdravljajo

Pismo Hebrejcem 13. poglavje tako, kot je napisano in tolmačeno, predstavlja utemeljitev brezpogojne podložnosti verskim voditeljem. Načelno  podložnost ljudem. Enkrat, ko je ustanovljena religija, enkrat, ko se ji kdo priključi, je videti, da je navodilo Boga – podložnost in poslušnost, zgledovanje po ljudeh in podpiranje tistih, ki so naši verski učitelji ali nadzorniki ali starešine ali duhovniki. Vendar je to zanka, ki predstavlja osnovo za malikovanje ljudi, ker se zgoraj omenjeni stavki iz tega poglavja usmerjajo na ljudi in ne na pravega verskega voditelja – Jezusa. Je Biblija naredila narobe in nas je tukaj pustila v temi glede čaščenja ali tolmači Biblije te stavke popolnoma narobe tolmačijo?

Nekateri, kot zgoraj v tistih stavkih piše VODIJO (dobesedno: VAM VLADAJO). Tem smo torej dolžni biti PODLOŽNI, ker Bog predpostavlja, da ti SKBIJO ZA NAŠE DUŠE – naše dobro? Njih, ljudi moramo POSNEMATI, njihovi veri moramo tudi SLEDITI? Kristus pa kot zgled, Gospod, centralna oseba v Božjem namenu z Zemljo, naš voditelj, tukaj izpade iz tega računstva? Ni tu nekaj pošvedrano?

Kako  je lahko Bog verne ljudi, ne glede na obliko krščanske religije, ki ji pripadajo – načelno postavil v takšen položaj? Mnoge religije so se, kot vemo hitro izkazale za v celotni zgodovini najbolj hinavske institucije. Mnoge so zlorabile svoj položaj, mnoge sodelovale s hinavsko politiko in silile svoje vernike v sebične nacionalne vojne in to pod izgovorom »Bog je na strani naše države«. Nekateri vodje so speljali vse svoje slednike v masovne samomore. Kako je lahko Bog ljudem dal takšno navodilo ali zakon o podložnosti in sledenju ljudem v svoji Besedi?

Kako to uskladiti z ostalimi stavki iz Biblije, ki preroško opozarjajo na prihod odpadnikov od vere, ki bodo v centru čaščenja? Kako to uskladiti z opozorilom, da se pazimo lažnih Kristusovih apostolov in učiteljev (Raz 2:2; 2 Kor 11:14,15; 2 Tes 2:3,4; 1 Pet 2:1,2), lažnih verskih služabnikov pravičnosti, ki se bodo kazali v svetli, beli luči (kot pravični) 2 Kor 11:14,15? Kako to, če nas Biblija odvrača od zaupanja v ljudi na vidnih položajih Ps 146:3?

Olajšanje pride z vednostjo, da Bog tega o podložnosti ljudem ni izrekel, da ta nauk, glede na to kaj Biblija, Božja Beseda uči, ne spada v njo in za nobenega od ljudi ni rekel, da ti lahko »vladajo nad nami« ali da so lahko naši verski »voditelji«, »Vodstveni«, ali zgledi in slične gluposti Heb 13:7; Mat 23:8-12!

Poglejmo utemeljitev:

Da bi pravilno razumeli zgoraj, na začetku napisane in podčrtane biblijske stavke, moramo pogledati njihov kontekst. Kontekst teh vrstic zgoraj iz 13. poglavja Pisma Hebrejcem v povezavi s drugimi deli Pisma Hebrejcem in njihovo povezavo – s celotno Biblijo. To je zato, ker Biblija tukaj, pri teh 3 zgoraj omenjenih stavkih, ko govori o voditeljih, posnemanju, podložnosti . . . ne daje direktnih imen oseb o kom to sploh govori, niti celo ne namiguje za kakšne funkcije bi sploh šlo. Kontekst pa razjasni vse!

Povezave, ki najprej kažejo na »voditelje« – na koga se to misli

 Tukaj v kontekstu Pismu Hebrejcem, to je v Heb 13:20 takoj imamo omenjenega VODITELJA, naš zgled, ki bi mu sledili, ga posnemali, ga poslušali, mu bili podložni, ker on skrbi za naše duše, kakor naš PASTIR.

Heb 13:7 Spominjajte se teh, ki vodijo med vami, ki so vam oznanili besedo Božjo, čigar veri sledite in posnemate njihov način življenja

Heb 13:17 Poslušajte te, ki vodijo med vami in jim podite podložni, ker oni skrbijo za vaše duše, kot takšni, ki morajo dajati odgovor, da to lahko delajo z veseljem in ne z žalostjo, kar vam je nekoristno

Koga poslušati, kdo je v kontekstu ta

PASTIR?

Ta pastir, ki skrbi za naše duše, ki je tudi voditelj (Mat 23:10) je v kontekstu tega 13. poglavja . . . sam Kristus:

Heb 13:20 Naj Bog miru, ki je iz smrti pripeljal našega Gospoda Jezusa, veličastnega PASTIRJA OVC . . .

(že tu vidimo, da ne gre za katerega koli človeka, duhovščino, starešine i slično duhovno srenjo)

Toliko je o pastirju.

VODITELJI?

Kdo so pa voditelji (tukaj so stavki v grščini pisani v množinski obliki), ki so vredni našega posnemanja, premišljevanja in jim biti podložni? Gre torej za več kot eno osebo!

Pismo Hebrejcem nam tukaj v 13. poglavju v teh vrstah, kot je razloženo – ne pove, pove pa nam za koga gre, v kontekstu celotnega pisma Hebrejcem.

V Pismu Hebrejcem je ves čas govora o zemeljskem voditelju, Mojzesu (omenjen 11x) v primerjavi z Jezusom – Maziljencem z nebeškim klicem za Kralja Nebeškega Kraljestva (tu v Pismu Hebrejcem omenjenem 15x). Drugih, izpostavljenih ljudi v tem pismu ni in si jih sami ne smemo izmišljati!

Ta dva – Jezus in Mojzes sta ta voditelja, ki jih pomenljivo izpostavlja pismo Hebrejcem 13. poglavje in o katerih bi naj premišljevali in jih jemali za zgled, jih posnemali: Heb 3:1,2,5,6:

Heb 3:1,2,5,6 Zato bratje, deležniki nebeškega klica, premišljujte o Apostolu in Glavnem Duhovniku naše izpovedi, Kristusu Jezusu. 2 Ki je bil zvest Njemu, ki ga je določil, tako kot je določil Mojzesa pred vso svojo hišo. 5 In Mojzes je resnično bil zvest vsej Njegovi hiši, kot služabnik izgovorjene zaveze. 6 Ampak Kristus je kot Sin nad svojo lastno hišo, čigar hiša smo mi, če se držimo prepričanja i z radostjo upanja, trdno do konca.

  1. Tukaj vidimo (podčrtano), kdo je eden od »voditeljev«, o katerem moramo premišljevati: Jezus.
  2. Drugi je Mojzes, ki je ob Kristusu postavljen za primerjavo 2 Mz 3:10; Jan 5:46; Lu 24:27.

Ne se basati za ljudmi, ker to niso naši verski voditelji!

V Pismu Hebrejcem 13. poglavje, se dobri voditelji razlikujejo od slabih in duhovno nevarnih – po svojih sadovih – naukih Heb 13:9; Jan 15:16; Lu 6:43-45. In ko je govora o teh voditeljih, imamo pomembno napotilo za nas:

Heb 13:9 Naj vas ne premetavajo različni in čudni nauki, ker je pravilno, da je srce utrjeno z naklonjenostjo (Božjo) in ne s ceremonialnim mesom, ki ne koristi tem, ki s tem imajo opravke.

Sadovi slabih voditeljev so duhovno uničevalni, čudni, nekoristni nauki in ti so usmerjeni, ne na Boga Nebes ali Njegovega postavljenega Maziljenca, Kristusa, temveč na zemeljske reči in zemeljske voditelje.

Takoj, ko to ugotovimo se od teh učiteljev in njihovih slabih sadov moramo distancirati Pr 2:10-13, kaj šele, da bi nam ti bili zgledi ali da bi jih posnemali Mat 7:15,16. Pravilni zgledi so samo primeri iz Svetega Pisma. In to je tukaj seveda Jezus in to je tudi Mojzes (ne kot popolni zgled, koliko kot primerjalni poudarek Jezusa, ki je za Kristjane najboljši in popoln zgled). Oba sta se trdno držala Božje zapisane Besede – Biblije in so njihovi sadovi za našo duhovnost zdravi.

Voditelj Mojzes, zgled za posnemanje glede zvestobe

Heb 3:5,6,9 – Mojzes je bil, kot tu v Pismu Hebrejcem spomni, zvest Božji hiši, kakor je danes Jezus svoji hiši. Njegova zvestoba je bila preizkušana pri prvem in največjem uporu Izraelcev ob sklenitvi zaveze z Bogom (Heb 3:9). In še enkrat, pozornost se nam usmerja na Jezusa in Mojzesa. V povezavi s tem uporom Izraelcev smo pozorni na kontekst . . .

. . . Heb 13:3,5,6,9

Ta kontekstualni zapis vsebuje opozorilo, da nam materialne vrednote ne bi smele postati zaščita, kot so takrat Izraelcem njihove dragotine pretopljene v  zlato tele, ki so ga začeli malikovati, materialne vrednote, ki bi zasenčile vero in zaupanje v Boga JHVH in Njegovega Sina Jezusa Kristusa. Mojzesov čas je bil poln preizkušenj ampak ta voditelj ni iskal rešitve v bogastvu kot njegovi sonarodnjaki 2 Mz 32:2-4. Zato nam je za zgled, kot to sporoči 13. poglavje Hebrejcem.

Jezus Kristus je seveda bil popoln zgled tudi v tem pogledu, ko je za mnoge naredil nepredstavljivo. Zase ni postavil niti hiše, niti ustvaril svojega gospodinjstva, družine, nič! Ni se niti zaposlil s svetnim delom in je namesto tega ves čas, dan in noč oznanjeval Božje Nebeško Kraljestvo, to kar je ljudem za rešitev in njihovo bodočnost bilo najpomembnejše Lu 4:43; Jan 13:15. In druge je spodbujal k temu: Lu 12:15-21: (primer nauka proti bogatenju kot življenjskemu cilju); Mat 8:20: (sam ni imel svoje hiše, niti kam glavo položiti kakor to imajo že lisice, ki imajo svoje brloge in ptiči svoja gnezda); Mat 19:23,24: (bogati ljudje čustveno navezani na bogastvo, ne pridejo v (ali pod) Božje Kraljestvo) . . .

Stavek o voditeljih, ki so nam oznanili Božjo Besedo

Heb 13:7 Oba voditelja, Mojzes in Jezus sta Božjemu narodu, vsak ob svojem času oznanila Božje besede. Za Mojzesa je to zapisano 5 Mz 32:44-46. Za Jezusa piše Ef 2:17; Lu 5:1.

Pismo Hebrejcem 13:7,17,24 v vsem jasno govori o Jezusu in Mojzesu in ne o ljudeh, ki so jih ljudje postavili za “pastirje”, nadzornike, starešine in kot zglede drugim vernikom.

Stavki o voditeljih, ki so pokazali svojo zvestobo Bogu in ne množici nezvestih ljudi

Heb 13:12

Jezus je, kot tukaj piše, »trpel zunaj mesta«, zunaj prostora čaščenja. Njegov narod ga ni sprejel. Duhovništvo, starešine ljudstva pravtako ne. Nihče razen majhnega števila ljudi.

Jezus je tako trpel svojo sramoto, zunaj mesta – stran od uveljavljenega ampak takrat že odpadniškega centra čaščenja in še posebej malo pred smrt, kot kriminalec pribit na kosu lesa. To je zgled za nas kako naj postopamo v času nezvestobe drugih. In Biblija je to celo napovedala: Jan 16:2; Raz 6:9.

Spomnimo se slične situacije v povezavi z drugegim voditeljem iz pisma Hebrejcem, Mojzesa. To je bil čas (zgoraj že omenjene) velike preizkušnje zvestobe Bogu, ko so se Izraelci po izhodu iz Egipta, Bogu hitro uprli z malikovanjem zlatega teleta, ki so ga naredili in s svojim spornim, nedostojnim obnašanjem (takoj za tem je s smrtjo bilo kaznovanih 3000 ljudi).

Takrat je Mojzes tudi sam odšel izmed njih in svoj šotor postavil posebej “zunaj mesta ali tabora”: 2 Mz 33:7,8.

Kakor Jezus, tako tudi Mojzes – oba voditelja, sta bila pripravljena, kot je zapisano v Heb 13:13 trpeti posmeh, sramoto in samoto bivanja “zunaj mesta”, zaradi tega, ker nista hotela po vsako ceno kompromitirati svoje vesti in pokvariti svojega odnosa z Bogom.

»Pozdravite« voditelje

Kot nam Heb 13:24 na koncu pove, da bi naj tem voditeljem, vsem, ki jih v Bibliji priporoča Bog, naklonili dolžno spoštovanje, jih objeli, poljubili, kar glede te grške besede “aspazomai” pojasni celo NW prevod Biblije v margini stavka Lu 10:4, ko pravi, da se za to grško besedo – »aspazomai« (pozdrav) pravzaprav misli na vzpostavitev zelo tesnega odnosa.

Tako vsi Maziljenci (Kristjani grško), ki jih je Bog povabil v svoje Kraljestvo in imajo »nebeški klic« (Heb 3:1) in za katere je predvsem napisano Pismo Hebrejcem, s tem imajo vodilo, kakšen odnos naj vzpostavijo s svojim Kraljem Jezusom (voditeljem). Ta ni samo naš pastir, niti samo oseba, ki mu moramo slediti, niti ga samo posnemati, kot to poudarja Pismo Hebrejcem 13. poglavje, temveč je to Kralj, s katerim se moramo potruditi, da z njim stopimo v tesen prijateljski in bratski odnos.

To je tudi v kontekstu Biblije ali v skladu z Biblijo, ki govori o posebnem voditelju, bodočem voditelju, od Boga JHVH napovedanem kralju Božjega Nebeškega Kraljestva, Jezusu, ki ga je po Božjem navodilu potrebno prisrčno sprejeti ali simbolično povedano, v znak odobravanja ali priznanja za svojega voditelja ali kralja – »poljubiti« Ps 2:6,12.

Ostali so-kralji v tem Kraljestvu niso imenovani kot voditelji, vendar Jezusu moramo praktično pokazati, da smo ga »sprejeli« ali »poljubili« – preko teh njegovih so-kraljev (2 Kor 5:20), ki so Jezusovi duhovni bratje (Heb 2:11-13; Mat 25:40,45). To naredimo z izkazovanjem naklonjenosti in ljubezni vsem njegovim zvestim bratom, kjerkoli da se ti nahajajo in ne glede na njihovo narodnostno pripadnost in to ne glede na naš klic – ne glede na to ali bomo živeli na zemlji ali v nebesih.  Jan 15:15; Jan 13:34,35; Iz 66:20,21; Lu 22:32; 1 Pet 2:17.

Zadnji stavek 24. vrste je napoten konkretnim ljudem na točno določenem mestu – Kristjanom v Judeji (Hebrejcem) s pozdravi iz Italije.

Sklep

V prejšnjem članku je pozornost glede Jezusa s Pismom Korinčanom (1 Kor 4:16) bila usmerjena samo na Jezusa, sedaj pa je, glede vseh treh spornih stavkov iz Pisma Hebrejcem 13. poglavje, (ki jih mnogi uporabljajo za osnovo za povzdigovanje in s tem čaščenja ljudi) (7, 17, 24 vrsta), ta članek vključil še drugo osebo, ki se je lahko spominjamo in ki je v teh stavkih mišljena in ki je vključena v pravilno razumevanje o “voditeljih”. Ta oseba, Mojzes, nam je v Bibliji, kot zvesta, ponižna in v marsičem drugem postavljena za zgled. Seveda je Mojzes vse eno bolj inferioren voditelj, kot je Božji veličastni Kralj Nebeškega Kraljestva – Jezus Kristus, ki je za nas popoln zgled Rim 13:14.

Pismo Hebrejcem je tako duhovno bogato, da bi za opis vseh detajlov potrebovali celo knjigo. Ta članek se zato usmerja samo na pojasnitev 3 stavkov iz 13. poglavja Hebrejcev, ki govorijo o voditeljih. Ti stavki so se skozi zgodovino masovno zlorabljali. Vzeti so iz konteksta Pisma Hebrejcem in razni učitelji so jih nepovezano s kontekstom, ki pojasnjuje te stavke, »okrasili« s človeško modrostjo. Ti učitelji so s tem – zelo površno, z ne kontekstualnim pojasnilom, nekritično, brez analize, s polnim zaupanjem in skoraj otroško, vse verske učitelje, pastirje, vodje, starešine in slično, postavili na piedestal, ki vemo, pripada samo Jezusu Kristusu. Tega pa so s tem odpeljali v »pomožni prostor« in ugasnili luč v njem.

Nasprotno temu poveličevanju, slepi podložnosti in sledenju ljudem bi pravzaprav in glede na to kaj na raznih mestih v Svetem Pismu – Bibliji piše o voditeljih, do teh morali biti še najbolj pozorni in previdni, ker se ti ukvarjajo, morda celo igrajo z našim večnim življenjem, ki nam ga je obljubil Bog, če se držimo resnice Biblije (Ps 90:1-3; 118:8; 146:3; Jan 17:17; 4:23,24; Iz 28:15,18,19; Ps 15:1,2; 26:3; Jan 12:50).

 

A.E.