Odpadnik – Človek Greha (2 Tes 2:3-5)
Ta nalepka se danes v verski »Organizaciji« Prič nekomu prilepi, če ta zapusti »Organizacijo« ali je izobčen zaradi zavračanja naukov »Organizacije« in jim celo javno nasprotuje. Definirano je približno tako:
w04 15. 2. str. 16 odst. 6 Varujmo se prevar
»Odpadniki morda trdijo, da častijo Jehova in verjamejo Bibliji, toda zavračajo vidni del Božje organizacije«
To ni osamljen primer. Skozi vso zgodovino “krščanske” cerkve so mnogi, ki so zavračali uradne nauke cerkev bili označeni kot odpadniki ali heretiki, in so bili preganjani, mučeni, živi sežigani. Velikemu številu ljudi je odvzeto imetje in družine so čez noč ostale brez čisto vsega. Tako zgodovinarji. To torej ni nič novega.
Kakšen je pravi način, da se koga določi ali je odpadnik, ker Biblija o teh govori?
Zanimivo in koristno je vedeti, da Biblija dobesedno daje točne koordinate odpadnika. To je – kje se ta nahaja in kaj je naredil, po čem ga enostavno prepoznamo.
Glavni, napovedani odpadnik (gre za skupino teh) se nahaja na samem vrhu svoje religije, na najbolj pomembnem mestu v njej. En sam biblijski stavek, nikoli pošteno in docela pojasnjen . . . je nedvoumen! Tukaj je: 2 Tes 2:3-5 :
2 Tes 2:3-5 Naj vas nihče ne zavaja na noben način, kajti ta dan (čas uničevanja hudobije) nikakor ne pride, dokler najprej ne nastopi odpad in se razodene »človek greha«, uničevalni, morilski sin, ki nasprotuje in se nesramno in prevzetno samo-povišuje nad vsemi, ki pripadajo Bogu in opravljajo čaščenje pri oltarju, tako da se ta, kakor predan Bogu usede v svetišče templja in se razglasi, da je Božji vladajoči predstavnik.
(Prevod tukaj vsebuje pomembne odtenke grških besed, ki so v Bibliji, katere bi se zaradi pravilnega razumevanja morale nahajati v tem stavku. V tem prevodu zgoraj so te besede tukaj. Na žalost se ta stavek v mnogih Biblijah prevede na neverjetno enostaven in »suhoparen« način, ki je potem brez dovolj močnega in globokega sporočila).
Vse eno, v vseh Biblijah sta jasna dva dejstva:
1) Odpadniki iz Duhovnega Templja ponižajo in odstranijo ostale, ki jih motijo in
2) Se sami postavijo na najbolj pomembno mesto – sredi templja, v njegovo svetišče in se kažejo v svetli luči. (Očitno so tam sami, ker so v prerokbi omenjeni, kot edini, ki se usedejo ali zasedejo tempeljsko svetišče).
Razmislimo sedaj o celotni zgodbi v zvezi s tem stavkom.
Organizacija Prič ima uraden nauk, ki pravi, da je glavni odpadnik omenjen v 2 Tes 2:3-5 ta: (izvleček iz njihove literature)
ka pogl. 18 str. 243–244 odst. 38 Uničenje »človeka greha«
»Prerokovani »človek greha« je cela skupina ljudi, vse duhovništvo tako imenovane krščanske cerkve.«
– – – – – – – – – – – – – –
Torej – problem je tam nekje daleč od nas – zunaj, pri vseh ostalih krščanskih cerkvah!? Mi smo na varnem!
In vendar, ko govorijo in svarijo o, po Bibliji napovedani “skrivnosti” odpadništva, pa pozornost usmerijo tudi na svoje brate in sestre, ki se ne strinjajo z njihovimi stalno spreminjajočimi se prebliski luči, ki jim rečejo »resnica« ali »luč, ki vse bolj sveti«:
W90 1/15 str. 28 Božja predanost – koristna za vse stvari – Eng. (ni prevedeno v slovenščino)
». . . ta skrivnost je bila identificirana kot “kompozitni” človek”, celotna verska duhovščina odpadlega Krščanstva.” Splošno znani zaradi preganjanja Božjih služabnikov, tem duhovnikom so se zdaj pridružili sodobni odpadniki, ki so prej trdili, da so Priče, ki pa so se vrnili k izbruhanim izbljuvkom krščanskih naukov in so začeli sodelovati z duhovnimi pijanci Babilona Velikega v pretepanju in napadanju razreda Jehovovega zvestega in preudarnega sužnja.«
w93 1. 10. str. 19 odst. 15 »Preišči me, o Bog«
»O njih je psalmist dejal: »Mar ne sovražim tvojih sovražnikov, Gospod, se mi ne studijo, ki se vzdigujejo zoper tebe? S popolnim sovraštvom jih črtim; sovražniki so mi postali.« (Psalm 139:21, 22, EI) . . . Nekateri odpadniki trdijo, da poznajo Boga in mu služijo, zavračajo pa nauke ali zahteve, zapisane v njegovi Besedi. Drugi trdijo, da verjamejo Bibliji, toda zavračajo Jehovovo organizacijo in se trudijo zavreti njeno delo. Ker so zavestno izbrali slabo, ko so že vedeli za pravilno, ker je slabo postalo že njihov neločljiv del, mora kristjan res sovražiti (v biblijskem pomenu besede) tiste, ki so se neločljivo povezali s slabim.«
– – – – – – – – – – – – – –
Ali ta definicija:
rs str. 208 Odpadništvo
»Definicija: Odpadništvo je odstopitev od oziroma opustitev čaščenja in služenja Bogu, dejansko upor proti Bogu Jehovu. Nekateri odpadniki trdijo, da poznajo Boga in mu služijo, odklanjajo pa nauke in zahteve, zapisane v njegovi Besedi. Drugi trdijo, da verjamemo Bibliji, toda odklanjajo Jehovovo organizacijo.«
– – – – – – – – – – – – – –
ZMEDA
Zelo ostro! Ostro proti tem, ki so zavrnili nekatere njihove nauke ali navade, običaje ali obnašanje, biblijsko sporen način čaščenja.
Vse eno, ta duhovna »ostrina«, ki se vidi kakor gorečnost za pravo čaščenje je dejansko megla, ki prikriva pravo resnico.
V enem prejšnjih člankov je razloženo, da odpadnik, kljub tem definicijam zgoraj, ne more biti vsak, kot je to posplošeno.
Tako nekdo, ki je član krščanske občine in zavrne kakšno verovanje, ker je prišel do tega, da to verovanje ali običaj ni biblijski in ni prav, da se udejanja in prosi, da se kaj glede tega spremeni ali temu odkrito nasprotuje ali celo pride do tega, da ni Boga in je postal nevernik . . . vse to ga še ne dela za odpadnika.
Če so nekateri verniki svoje verovanje spremenili in se priključili drugi religiji, kot so to tudi mnogi Priče, ki so zapustili svojo prejšnjo religijo, to tudi niso odpadniki.
Lahko, da nekoga upravičeno izključijo iz krščanske občine zaradi posilstva ali pedofilije (kar žal v religijah pogosto prikrivajo), to vse eno ni odpadnik, je samo kriminalec.
Izključitev zaradi spolne nezvestobe, ker je ta oseba spolno občevala z nekom, ki ni njegov zakonec – to je, kot Biblija pravi – prešuštnik in je zaradi tega lahko izključen. In spet, to ni odpadnik.
Odstranitev iz občine zaradi kakršnekoli hudobije – nasilništva, pijančevanja, raznih kriminalnih dejavnosti ne predstavlja biblijskega odpada.
Da, kot omenjeno, če bi kdo celo nasprotoval svojemu bivšemu čaščenju, pisal nasprotne članke o svoji bivši religiji . . . on ni odpadnik! In vendar jih za takšne označijo, ker zavračajo Božjo vidno »Organizacijo« (“Organizacijo”, ki po Bibliji niti ne obstaja, ker v njej ni omenjena niti z 1 samo besedo in je kot takšna popolna verska izmišljotina).
Ti “nekompatibilni” posamezniki na splošno, še vedno niso »odpadniki«. Spomnimo se zgornjega biblijskega citata iz 2. pisma Tesaloničanom! Ta nas pri ugotavljanju, kdo je »odpadnik« usmerja na samo čaščenje Boga, ki se dogaja v najbolj pomembnem delu tega. To kar ima zvezo s tempeljskim svetiščem, centralnim delom Božjega Duhovnega Templja, ki ga Biblija natančno opisuje.
Ta naziv – odpadnik se zelo redko pojavi v Bibliji. V krščanskih spisih – “Novi Zavezi” samo nekajkrat, kot je npr. tukaj: – Mat 5:31; Mar 10:4; Apd 21:21; 2 Tes 2:3. V vseh primerih je za odpad/razvezo uporabljena grška beseda »apostasia«. Ta beseda je povezana tudi z dobesedno zakonsko razvezo poročenih, ki so si večno zvestobo obljubili za začetku . . . in s tem »apostasio« najlažje razumemo.
Odpad od religije (grško:»apostasia«) o katerem govori Biblija v 2 Tes 2:3-5 ni dobesedna zakonska razveza. To je duhovni odpad od Božje in Kristusove »Nove Zaveze«. Je duhovna razveza od zaveze ali pogodbe ki je sklenjena z novim Božjim narodom za Nebeško Božje Kraljestvo Lu 22:29.
1) Na eni strani te zaveze so Kristjani (po hebrejsko: Maziljenci), ki so s strani Boga povabljeni, izbrani in bi skozi težave morali biti preizkušeni in ostati zvesti Bogu in Njegovemu Kralju in Velikemu Duhovniku Jezusu Kristusu Raz 17:14. Ti so z Jezusom duhovno združeni kakor »nevesta« s svojim ženinom Raz 19:7. Ti so povabljeni v »Novo Zavezo« z Bogom, da se jim kot bodočim Jezusovim so-kraljem in so-duhovnikom, (ki bodo na vse veke in večno delali to kar je prav) . . . preda Božje Kraljestvo.
2) In na drugi strani te zaveze je sam Bog.
Zaveza je po Bibliji, kakor nam tudi logika govori – dvostranski zavezujoči dogovor: Biblija nam zavezni odnos že v preteklosti s prejšnjim zaveznim narodom – Izraelci, tako razlaga: Delajte (Maziljenci) kar vam je naročeno in Jaz (Bog) bom naredil vse s svoje strani, da vam pomagam in vas bom večno blagoslovil 5 Mz 4:40; 7:12-16.
Tako je bila s starodavnim narodom Izraela, pod srednikom Mojzesom sklenjena »Stara Zaveza« in tako je v »Novi Zavezi« v kateri posreduje, pomaga, vodi, poučuje . . . Kristus – v korist, napredek in srečo svojih bratov, bodočih so-kraljev Jan 15:10; Mat 6:33; Dan 12:1,10,12.
ODPADNIKI
Odpadniki so torej samo Kristjani vključeni v krščansko »Novo Zavezo« za »Božje Kraljestvo« in so v tej sestavi za bodoče člane Božjega Nebeškega Kraljestva nekoč bili in sedaj več niso Mat 24:13; Heb 3:14; Mat 22:7-14.
To je prava definicija biblijskega odpada, odpadništva ali odpadnika:
To je nekdo, ki je pripadal »Novi Zavezi« in je odpadel od nje!
Omemba duhovnega odpada, to je večjega števila odpadlih Kristjanov (očitno, ker se jih samo nekaj ne bi omenjalo in je njihovo veliko število v skladu z drugimi prerokbami), ki se bo pojavil pred Božjim dnevom izvrševanja sodbe (2 Tes 2:3; Mat 13:36-43; Lu 21:8; Apd 20:29,30) – je za nas pomembno svarilo. To je največja duhovna nevarnost za te, ki so v kraljevski zavezi, bodisi zveste ali odpadle, ki še imajo čas da se spametujejo 2 Pet 3:9, pa tudi za ostale krščanske učence, ki niso v tem zaveznem odnosu Jan 17:17; Jan 4 :23,24.
Biblijski odpad tako predstavlja:
Odpad Maziljencev od
1) zaveznega odnosa z Bogom in Kristusom.
Odpad Maziljencev od
2) pristnega nauka iz Biblije in
Odpad Maziljencev od
3) pravilnega čaščenja Boga preko Kristusa.
BIBLIJA NAM TOČNO POVE, KJE SE NAHAJA ODPAD
Danes obstaja na glavo obrnjena situacija: Biblija ne pravi, da so odpadniki tisti, ki so »odleteli ven« (so jih izključili, izobčili) iz te (po Bibliji neobstoječe) verske »Organizacije« (Prič). Odpadniki so “notri”
Premislimo: Kako je možno, da je nekdo, ki je izključen iz krščanske občine odpadnik o katerem govori 2 Tes 2:3 . . . če je ta »Veliki Odpad«, kot tam piše v naslednji vrsti 2 Tes 2:4 – še vedno v centru duhovnega templja, v njegovem svetišču (grško »naos«)?
Ali drugače povedano – napovedani odpad, ki nam ga je predstavil Bog v svoji Besedi Bibliji je ta, ki se je sam(ovoljno) postavil v sam center čaščenja, da se njega časti, po tem ko je razgnal vse ostale, ki mu očitno niso po volji v tem templju.
Ta odpad se po tej prerokbi postavi v centralni del templja – svetišče (grško: naos).
Ta odpad se potem razkazuje, kot najbolj pomemben, edinstven in celo takšen kot je Bog, ali Božji pripadnik po grškem tekstu. Kot takšen torej, vreden vse poslušnosti, vreden malikovalskega čaščenja in spoštovanja!! Drugi, zvesti Kristjani/Maziljenci po tej biblijski prerokbi, ki napoveduje postopke odpadnikov ne pridejo v poštev, da bi vodili čaščenje Boga. Samo ta pravi odpadnik – je glaven, vodstven in edinstven.
Sedaj in tukaj vidimo, zakaj zvesti nasprotujejo tej shemi čaščenja, ki se je dejansko sprevrglo v malikovanje človeka To lažno čaščenje je začelo nadomeščati Kristusov položaj v Krščanski občini in ga je popolnoma nadomestilo (ne glede kaj se uči) in s tem izrivati od Boga priznano čaščenje Boga. Ti, ki niso za kaj takega, so na koncu zaradi svoje zvestobe prisiljeni k molku, izgnani ali izobčeni iz mesta čaščenja in so imenovani za odpadnike. Nekako tako, kakor so naredili z Jezusom Mat 10:25; Jan 15:20,21; 16:1,2).
VPRAŠANJE ZA PREMISLEK
Kdo je koga spravil »ven«? In kdo je ostal »notri« sredi templja? Zunaj so pregnani, kot pravi 2 Tes 2:3-5 – tisti, ki so v očeh mnogih vernikov kakor pomorjeni, kakor trupla Mat 24:28; Lu 17:36. Tako, kakor se od znotraj iz templja gleda na njih. Notri pa, kot opiše situacijo biblijsko Pismo Tesaloničanom 2 Tes 2:3-5 kraljuje »odpadništvo«, odpadniki.
Čeprav je »Duhovni Tempelj« neviden in ta deluje z Božjim in Kristusovim duhom na zveste Kristjane/Maziljence in vsi ti zvesti Kristjani, kot celota predstavljajo centralni del Templja – svetišče (gr: naos) 1 Kor 6:19; 3:16, je vse eno metaforično možno razumeti to, kar se opisuje z odpadništvom v 2. Pismu Tesaloničanom. Razumeti, da so tudi ti zvesti DUHOVNO še vedno v Božjih očeh svetišče (1 Kor 6:19; 3:16) in istočasno TELESNO s strani odpadnikov razgnani od tod in tako zunaj vidnega polja večine vernikov.
Gre za vidnost, opaznost. To je bistvo 2 Tes 2:3-5:
Odpadniki se kakor ptice Kukavice zvestih rešijo tako, da jih pod različnimi nesmiselnimi biblijskimi izgovori in stavki iz Biblije odstranijo iz »gnezda« in sami ostanejo notri. Ti zvesti so s tem tako nepošteno versko onemogočeni ali odstranjeni Jan 16:2. Iz duhovnega prostora, kjer bi za čaščenje združeni morali biti vsi, da v templju opravljajo duhovniško službo poučevanja in vodenja v čaščenju Boga, kot jih za to vodi Bog (Raz 5:10). Tam jih ni videti 1 Kor 9:13,14. So zunaj zidov templja, duhovnega mesta Mat 24:28; Lu 17:36.
Božji duh je seveda, še vedno na teh zvestih, samo to ostalim ni vidno, kot bi moralo biti in kot je to predvidel Bog (Jan 13:34,35).
To kar je vidno – to so ptice kukavice, ki so sedaj edine v »gnezdu«, v središča templja. Ta del pa ni več priznan. (»Gnezdo« ni več Božje.) Stara zgodba, samo na duhovnem področju – vere.
O tej vidnosti, razkazovanju, o kateri govori Biblija v 2 Tes 2:3-5, odpadnik neutrudno, z veliko vnemo utemeljuje, razglaša in se razkazuje – kar v grščini beseda “apodeiknumi” pomeni, da je kot tisti, ki je sredi tempeljskega svetišča, on tisti, ki tam upravičeno spada, ker je on edinstven, pravi, originalen, priznan od Boga in “zvest” in “preudaren”, zaupanja vreden Božji služabnik. Ostali Maziljenci pa da to v celi zgodbi Biblije niso (ker niso tam v svetišču templja, ker jih je on teokratično in pravično razgnal od tod). Svetišče pa so DUHOVNO po Bibliji vsi Kristjani, Maziljenci – duhovna hiša gr: “naos” (1 Kor 3:16) Ampak odpadnik uči, da je samo on “specialen”, “zvest” in “preudaren”. Ostali proč! Ali celo ven! Prepoznamo ta vzorec od nekod? Da nekdo tako postopa?
Bog pri vsem tem ne stoji ob strani.
V to situacijo sicer ne poseže fizično, ker je to nesmiselno glede na Njegovo voljo. Pusti situaciji, da se razvija in s tem pride do želenega ločevanja Božjega od Satanovega semena, ki ga je On sam, Bog sam napovedal, da bo nastopilo z minevanjem časa: 1 Mz 3:15; Mat 13:24-30.
Posegel pa je duhovno. V Razodetju je jasno videti »Žensko«, ki je ob Satanovem podlem duhovnem napadu odnesena v “puščavo” Raz 12:6, stran od takšnega nevarnega mesta, kjer odpadništvo pridobiva na moči in stran od vsega tega, kar je duhovno pogubno, kjer Satan pretkano napaja notranjost takšnega templja . . . Raz 11:1,2; 12:15; 13:1,2,5
Delno mu – Satanu z odpadniki, o katerih je tukaj govora, sicer uspe. V Razodetju 17:3, sedaj vidimo to isto zavezno žensko, očitno njen del, ki je tudi v “puščavi”, predstavljeno kakor Bogu nezvesto žensko, v eni novi, nedovoljeni zavezi – z zverjo (versko starešinsko Organizacijo) za zemeljsko vladanje, ki so sedaj vsi s kronami na glavi, za vladanje tukaj na “Zemlji”. Raz 17:12,13
Zvesta »Ženska« je pri Bogu, duhovno na varnem. Ta »Ženska« kljub duhovnemu pregonu preživi in se ohrani v »Novi »Zavezi« za Božje Kraljestvo. »Ženska« je po Bibliji simbol te »Nove Zaveze« v pravem, priznanem DUHOVNEM svetišču Gal 4:24-26; Raz 12:1,4,6,13,14,15.
Kot ti stavki povedo, Satan se je namenil »Žensko« (zavezo in te, ki ji pripadajo) duhovno »požreti«, utopiti v morju laži, ki prihaja iz njegovih ust Jan 8:44; Raz 12:15. Vendar mu, ko prerokbe Razodetja preberemo do konca, vidimo, to ne bo uspelo pri vseh Raz 21:1,2,9.
Ves svet, ki trpi vso strašno zlo kriminala, vojn in ostalih grdih stvari, je pod udarom Satana, tega hladnokrvnega sadista, ki mu je pomembno samo njegovo življenje in vladanje, a zlo, ki ga povzroča v svetu je samo še ena njegova »pametna« ideja s katero odvrača pozornost njemu najbolj nevarnih oseb – zvestih zaveznih Kristjanov/Maziljencev.
Pozornost od tega, kaj mu je pravzaprav glavni cilj (Oni, ki so v zavezi za Božje Kraljestvo) in kje mu je dejansko glavno področje delovanja (Božji Duhovni Tempelj) Raz 2:12,13; 12:15,17!
Jasno, sedanje »Vodstvo« Organizacije je razgnalo ostale zveste Maziljence, česar nikakor ne bi smeli delati in se je po 2 Tes 2:4 trdno zasidralo v središče čaščenja Boga. Ta »Vodstveni Organ« se VIDNO nahaja v svetišču (gr: naos) Duhovnega Templja!
Tako je in z nobenimi filozofskimi akrobacijami tega ne moremo obrniti drugače. Odpad je po Bibliji v centru, na vrhu, v »vodstvu«!
Zares neprijetno.
Kaj sedaj? Kdo to dela? Pozornost na kaj?
Tempelj (Ker ni fizično dobeseden – gre za Duhovni Tempelj za razliko od starodavnega Salomonovega v narodu Izraela) je beseda, ki kaže na skupno, urejeno od Boga določeno čaščenje.
Drugo pa je že in ne-biblijsko . . . ustanovitev “Organizacije” iz vseh vernikov, postavljenih na “vodilne” in “oblastne” in celo duhovniške, pastirske položaje, kar Bog ni imel v mislih. Besedi “organizirano” ali “organizacija” še enkrat, ne obstajata v Bibliji.
Najboljši opis za to, kako je bilo s čaščenjem Boga v 1. stoletju, v času Jezusa in Njegovih Apostolov je, da je to bilo, kot Biblija predstavi: “urejeno”, “poučno-izgrajujoče” čaščenje, v katerem se je videla “razumnost” 1 Kor 14:20-26,40.
“Organizacija”: ta izmišljen pojem, ki kaže na človeški produkt v katerem glavno vlogo pri čaščenju prevzemajo ne-zavezni verniki, ki tudi sami pravijo, da ne sestavljajo Božjega Kraljestva izbranih in s tem niso duhovniki in niti pod razno, ne morejo/ne smejo opravljati duhovniških opravil poučevanja in čaščenja, kot predstavniki Boga, Kristusa in v korist vseh častilcev Eze 44:6,7.
Tega ne smejo, pa če so še tako pametni in sposobni. Bog jih v svoj tempelj čaščenja za to ni postavil. Ve se kdo je za to postavljen. “Božji in Kristusovi duhovniki”: Raz 20:6; Raz 1:6; 5:10; 1 Pet 2:9.
In tam, v centru Duhovnega Templja čaščenja, kjer se uči o Bogu, Njegovih namenih in bi se EDINO Boga moralo slaviti in poveličevati in ne človeka – se na najbolj pomembnem in vidnem mestu, na vrhu religije in v središču templja . . . . prikaže jasen ali vidni verski odpad, ki se postavi čez vse in čaščenje preusmeri vase: Iz 14:13,14; 2 Tes 2:4.
Kakor je napovedano, problem ni nekje zunaj, niti na obrobju. Ni, kako učijo, v nekih religijah krščanstva tam nekje okoli. Problem ni v problematičnih vernikih na splošno. Problem je v samem centru! Religija, ki se ima za pravo je v problemu.
Za svetne razmere ni nenavadno, da so najbolj problematični ljudje na vrhu. V religiji, tam kjer ljudje iščejo luč, pomoč za življenje, razsvetljenje obstoja stvari, pouk, Božje in Kristusovo vodstvo, mir, boljši odnos z Bogom, možnost odpustitve grehov in mirno vest z možnostjo obljubljenega večnega življenja v raju na Zemlji . . . . Tam kjer se išče Boga, ki bi se naj ljudem bližal iz svojega duhovnega svetišča (preko Kristusa in njegovih predstavnikov – maziljenih Kristjanov, ki z Božjim in Kristusovim duhom edini lahko proizvajajo pravilen pouk in čaščenje) . . . Tam pa to – nevarno odpadništvo?! Ps 68:35; 1 Kor 3:16,17; Eze 47:12; Raz 21:22; 22:2.
Ali ti nezvesti Maziljenci, ki so se postavili v center templja, niso tudi sami raztrobili točno tako, kot je prerokovala Biblija? Seveda so – Danes obstaja njihovo, kot temu pravijo: »Svetovno Središče« ali “Upravno Središče“!? Kakšno središče? Kako upajo namigovati na takšne biblijske izraze in jih prilepiti na svoje dosežke, ki usmerjajo pozornost vseh na zemeljske stvari in spet . . . na ljudi? (Primerjaj kaj o “upravi” pravi Biblija, kdo se zbira v njej, kdo je njen edini upravitelj kje je glavni upravitelj posajen: Ef 1:10,11,20-22; 2:6: Nebeška uprava – Kraljestvo, Kristus, zvesti Maziljenci v Nebesih, Upravitelj – Jezus, ki je v nebesih, na Božji desnici). Vse je pravzaprav nebeško in ne pravljično zemeljsko!
»Središče« vere teh, ki jim 2 Pismo Tesaloničanom 2:3-5 pravi, da so v odpadu, jasno, ni v nebesih pri Bogu in Kristusu. To njihovo lažno “Središče” je na zemlji (2 Tes 2:4), v super modernem kompleksu, zgrajenem po meri svetovnih religij in korporacij.
Ne glede na to kaj uradno govorijo in učijo, ti s temi problematičnimi nazivi in svojimi dejanji očitno gredo po principu “Nomen est Omen” – (Ime je pomembna oznaka, znamenje) in tega niti ne skrivajo. Od tod takšni nazivi “Vodstveni Organ”, “Organizacija” “Upravno Središče”. To jim je očitno zelo pomembno za zemeljsko samo poveličevanje Mar 7:9; Jan 12:41-43). (Primerjajmo to s skromnim originalnim krščanstvom, opisanim in predstavljenim kot zgled v Bibliji, ki bi moral biti vzor vsem: Lu 9:58; Rim 16:5; Kol 4:15; 1 Kor 16:19; 1 Kor 10:31).
Kdo je po vsem tem, po Bibliji odpadnik »Duhovnega Templja«?
Izobčeni morda, za katerimi vodilni non-stop trobentajo, da so odpadniki, ker “Ne priznavajo Organizacije” ali kdo?
Kdo je jasno viden, kot 2 Tes 2:3-5 napove – sredi Duhovnega Templja – v njegovem centralnem delu – svetišču, v “Svetovnem Središču”? Dobro jutro!
Da. To je res nerazumljivo – da se bo odpad, odpadništvo pojavil in razvijal med Maziljenci, in to med tistimi na vrhu, ki so prevzeli “vodstvo”. V skupini, ki se je še dodatno imenovala in opisala s sijočimi imeni, ki izključujejo Jezusa Kristusa in ga postavljajo na nevidno, nepomembno mesto:
»Zvesti in Preudarni«, »Vodstveni Organ«, »Maziljenci, ki vodijo«, »Vodilni bratje«, »ki delijo duhovno hrano« »Nadzorniki svetovnega dela oznanjevanja« in slično.
In ta skupina je, kot je napovedano, edina v središču pozornosti, dogajanja in sredi »Duhovnega Templja« Božjega čaščenja!
To kar opiše 2 Tes 2:3-5, kar se izpolnjuje danes, se ne dogaja nekje v drugih religijah ali na obrobju – pri teh, ki kritizirajo vrh ali se ne strinjajo s tem ali prosijo spremembe tega, kar se počenja v krščanski občini. To se ne dogaja pri zvestih Kristjanih, ki so jih kakor Jezusa marginalizirali in izobčili.
To je torej najbolj pomembno spoznanje o odpadništvu, ki ga dobimo s preučevanjem Biblije. Kje se to nevarno odpadništvo nahaja!
Ko smo to razumeli, potem in takrat lahko razmišljamo o različnih biblijskih stavkih, ki govorijo o problemih v občini in jih bomo takrat boljše razumeli.
Kako se obnašati in ravnati kakor je prav, ko je nekdo na vrhu v veliki zmoti ali celo namerno hudoben?
Če bi šlo za nekoga, ki ni vpliven ali ti ne more škodovati, ni problem, lahko je pohoditi takšno miško. Ampak, skočiti na bika ali leva!?
Kaj Biblija predvsem od Maziljenih, Kristjanov zahteva v tem duhovnem problemu? Ne da priporoča – Biblija (Bog, ki jo je dal pisati) tu ima zahtevo!:
DA SO TIHO? (kot to zahtevajo tisti glavni, “voditelji”, ker pravijo, da je to “teokratično”, ker se vse drugo šteje kot pritoževanje in nasprotovanje), ali
JASNO IN GLASNO? (kot zahteva Biblija?? Apd 4:19,20; Gal 2:11-14)
»Teokratično« (še ena nebiblijska beseda) molčati, kot pravijo, če vidiš problem in je »tvoja hiša« prizadeta ali oškodovana ali se ji dela zlo – ni pravilen način! Primerjajmo to z enim dogodkom v krščanski občini v prvem stoletju: Gal 2:11-14 (Apostol Pavel nastopi javno zoper Apostola Petra, ko se je ta šel neko hinavščino med brati).
Vsak Maziljenec (Kristjan po grško) mora spregovoriti in se odkrito postaviti za to »svojo hišo«, za Boga, Kristusa in tiste »svoje« brate / sestre, ki so v zavezi za Nebeško Kraljestvo. Kristusovo »telo« je sestavljeno iz mnogo delov Heb 3:6; 1 Kor 3:16; 12:19-27 in ti deli so naši pravi bratje po veri in nebeškem upanju, ki se medsebojno morajo požrtvovalno podpirati Jan 13:34; 15:13; 1 Jan 3:16.
KDO SME IN PO KAKŠNI OSNOVI IMENOVATI KOGA ZA ODPADNIKA
Mojzes, ki je z višine so-častilce, Izraelski narod, samo enkrat imenoval za upornike, težke, grenke ljudi – to je za nasprotnike, odpadnike od Boga – je takoj izgubil vse prednosti vodenja in ni smel vstopiti v obljubljeno deželo 4 Mz 20:7-13. Bog je obsodil Mojzesovo ravnanje in se tako izkazal »svetega« (13. vrsta).
V čem je tukaj bil takšen problem in to pri ljudstvu, ki se je Bogu stalno upiralo? To, da jih Bog takrat sam ni razglasil za takšne.
Drugačna situacija je danes, ko je Bog jasno identificiral pojav česa takega – pojav odpadništva in kaj bo to počenjalo in po čem bo prepoznavno. Ko On to oznani, takrat to sodbo in oznako smemo ponoviti, pravzaprav – razložiti ali utemeljiti. Ne osebno, ne s sramotenjem ali samo-poviševanjem, ne zaradi poniževanja drugih, temveč, ker je to objavil Bog sam in ker On želi, da se o tem poučimo.
Če bi to s sočastilci počeli tako, kakor je v jezi Mojzes, ali če bi mimo Božje besede po svoje določali, kdo je odpadnik, kar je običajna praksa v “Organizaciji”. In zato ker nas pri drugih nekaj moti ali iritira ali zato, da bi se koga odkrižali ker se ne strinja z nami, tako kot to počenjajo nezvesti Kristjani . . . zaradi svojih sebičnih ciljev in slabih motivov ali zaradi trdnosti svojega položaja . . . pa še to zoper svoje brate . . . je to jasen znak odpadništva in nevarno početje takšnih oseb za vsi in tudi za njih same 2 Tes 2:4; Juda 9,10; Rim 8:1!
A.E.