3 JEZUSOVE PRILIKE – 3 ZGODBE O ISTIH LJUDEH  IN
ISTEM DOGAJANJU

1. Nezvesti Zapravljivi Upravitelj in Dolžniki – Lu 16:1-13;

2. Bogatin in Lazar – Lu 16:19-31;

3. Izgubljeni Sin in Hudobni Sin – Lu 15:11-32

Jezusove  prilike so močna sporočila. Mnogi ljudje zgrešijo njihov pravi pomen in končajo na napačnem mestu. To kar se na prvi pogled vidi je velikokrat samo moralni pouk. Vse te prilike ali zgodbe pa so še nekaj dosti več. So sporočila, prerokbe, nauki in priporočila Maziljencem – Kristjanom. V teh zgodbah lahko vidijo, kaj se bo dogajalo v zvezi z Božjim Kraljestvom (njegovimi pripadniki) – (Mat 13:11) – kakšne razmere bodo nastale med njimi. V njih je najti resnice, da bi bili vedno pripravljeni in budni, da sprejmejo navodila ali priporočila svojega Gospoda, Kralja in Duhovnika Jezusa Kristusa, ki jih kot njihov pastir z njimi, s temi prilikami, varno vodi k Božjemu Nebeškemu Kraljestvu.

Ostali verni krščanski učenci, če sprevidijo globino teh zgodb, se lahko vprašajo v kakšnem položaju so glede na glavne nastopajoče v njih. Koga podpirajo, na čigavi strani so?

  1. Zgodba – ZAPRAVLJIVI UPRAVITELJ ALI NADZORNIK GOSPODINJSTVA Lu 16:1-13

Prilika je jedrnata – upravitelj je bil zapravljiv in namesto, da bi ohranjal ali povečeval bogastvo svojega gospodarja, je veliko tega bilo izgubljenega. Gospodar mu reče, da ga bo odstavil. Ta začne premišljevati v kakšni situaciji je in ugotovi, da je najbolje, da začne izkazovati milost, da ga, kot piše bodo ljudje sprejeli v svoje domove. Zato vsakemu začne pomagati tako, da jim na Gospodarjev račun začne zmanjševati dolgove, ki jih imajo do njegovega gospodarja. Ta upravitelj na koncu dobi pohvalo in Jezus reče, da je modro postopal v novo nastali situaciji. Za konec dobimo pouk, da ne moremo sužnjevati Bogu in Mamonu.

Če razmislimo o tej zgodbi po človeško in v njej vidimo materialne reči, lahko rečemo, da je res čudna.

Jezus predstavi krivičnega, nemarnega upravitelja, ki mora s svojega položaja, ker je slabo ravnal s premoženjem svojega Gospodarja. Ta se odloči, da pridobi prijatelje s še nadaljnjo krivico. Svojega gospodarja oškoduje še dodatno, tako da dolžnikom – vsakemu zaradi svojih interesov zmanjšuje dolg na škodo svojega Gospodarja!?

V prvem delu zgodbe Jezus pove, da je ta upravitelj – krivičen. Sedaj pa v nadaljevanju, zaokret – je pohvaljen?

Nas Jezus tukaj uči, da enkrat, ko nas dobijo v kraji, da je takrat najbolje in najbolj modro v očeh Boga in Kristusa – še naprej delati škodo, samo da bi se izmazali iz te godlje? Kot je napisano v prejšnjem odstavku, to je tako, če gledamo človeško in ta pouk vežemo na materialne stvari.

Pravi nauk je popolnoma drugačen.

Premislimo o pravem, duhovnem pouku, duhovnem sporočilu, ki nam ga je tukaj namenil Jezus. Jezus tukaj cilja na nikogar drugega, kot na tisto glavno, upravljalsko skupino Maziljencev, ki je prevzela vodstvo nad svetovno krščansko občino Organizacije Prič.

To “Vodstvo” popolnoma ustreza vlogi upravitelja v zgodbi, ki se je po mačehovsko obnašalo do maziljenih sobratov/sester, ki so s svetim duhom maziljeni pozneje od njih. S temi so ti “upravitelji” iz Jezusove preroške zgodbe z vrha tako malomarno postopali in jih po svojih revijah zaničevali in za njih ne skrbeli. Pri pouku so jih enačili z drugimi, ki niso v zavezi za Božje Nebeško Kraljestvo (1. Tim 5:8). Da, celo so jih popolnoma zanemarjali.

Druge, nemaziljene častilce, ki jim niti niso pravi bratje po prvem (duhovnem) kolenu, temveč polbratje, pa so razglasili za svoje brate in za pravo Božjo Organizacijo. Svojim maziljenim bratom, ki so tudi bratje Jezusa Kristusa dopovedujejo, da je vse to Božja volja. Tako so se tile izgubili in razkropili.

Morda so zaradi te spotike, ki je prišla s strani “nezvestega upravitelja) Maziljenci tudi zapustili upanje in svoj cilj – Božje Kraljestvo Lu 17:1-2. Oni so uničeno “bogastvo” Gospodarja v tej Jezusovi preroški zgodbi Hag 2:7,8; Rim 9:22-24 – “bogastvo” JHVH Boga.

In Jezus pove, da je upravitelj vendar naredil nekaj pametnega. Ko je videl v kakšni resni situaciji je, dokler je še čas, je začel popuščati. Začel je zmanjševati dolgove dolžnikom njegovega gospodarja. Kaj to pomeni? Ne krajo!

Gre za duhovne dolgove

Tile mlajši dolžniki so tudi Maziljenci. Imajo zares velik in težek dolg do Gospodarja – Boga JHVH. Ko so dobili duha maziljenja, so s tem dobili še dolg – obveznost pravilnega čaščenja: Lu 19:12,13; Mat 25:14,15; 2 Mz 5:1,2,9. Ta duhovni dolg (ne gre torej za nobene materialne reči) je potrebno vrniti, izpolniti duhovne obveznosti do Gospodarja (Boga)! Lu 19:15; Mat 25:19.

Upravitelj, kot pokaže Jezusova zgodba, nato poišče dolžnike (Maziljence) in stori nekaj hvalevrednega. Vsakemu od njih pomaga ali drugače – olajša, njihove duhovne dolgove – dolžnosti do Gospodarja. S tem povzroči, da ti dolžniki, svoje dolgove lažje vrnejo nazaj ali drugače povedano, duhovne darove, ki jim jih je Bog dal po Kristusu, koristno in brez težav uporabijo v slavo Bogu. S tem lahko izpolnijo svoj duhovniški del obveze do Boga – izpolnijo zavezo sklenjeno z JHVH Bogom in Kristusom. 3 Mz 26:3,4; 5 Mz 11:13,14; Mal 2:1,2. Tako je, kot za starodavne izraelske duhovnike pod Mojzesovo postavo na primer piše tukaj:

3 Mz 22:9 Naj redno skrbijo za moje uredbe, da ne bi nosili greha in bi zaradi njih bili usmrčeni, če jih bodo razvrednotili, ker Jaz JHVH, jih posvečujem.

Sedaj na tej točki verjetno razumemo zakaj je Jezus svojo zgodbo v obliki prilike povedal tako, kot je.

Tako, kot so tudi ostale zgodbe, tudi ta ni bila dobesedna in če jo gledamo dobesedno, vezano na materialne reči – dobimo napačen pouk. Dejansko tukaj gre za priliko – nekaj, kar predstavlja nekaj drugega v Bibliji, neko duhovno vrednost. In tu jasno gre za resnično zgodbo o duhovnih vrednotah in resnicah Božjega Kraljestva, zgodbo vezano na njegove člane Mat 13:34,35; Lu 4:43; 8:1; 9:11; Apd 1:3.

Ta “upravitelj” v tej zgodbi lahko najde, kot sem na začetku omenil – PRIPOROČILO, kaj bi mu bilo modro storiti v situaciji v kateri se je znašel Ezek 33:11; 1 Tim 2:4.

Jezus ne govori, da bo ta upravitelj danes res ravnal tako. Ta zgodba mu je samo priporočilo, kaj naj naredi, da bi si rešil živo glavo. Druge možnosti nima. Jezus pove, da ta upravitelj zagotovo ne bo več imel prejšnjih prednosti, prednostnega položaja Lu 16:2,3.

Vse za kar se lahko bori in lahko izbojuje po tem kar je storil – je njegovo življenje Jer 45:4,5! In pot do tega življenja, kot Jezus odkrije v zgodbi o slabem upravitelju vodi preko pomoči “dolžnikom” in prijateljstva s tistimi, ki ga lahko sprejmejo v svoje večne “domove” (pridobitev večnega življenja v bodočem raju na Zemlji). Lu 16:4,9; 23:43; Mt 5:5; 25:31; Raz 1:20.

Tisti, ki bodo o tem sprejemu v svoj dom odločali, kot pokažejo izjave v zgornjih biblijskih stavkih, so Kristus in njegovi zvesti “angeli” (grško: “angelos”: “sli” ali “poslanci”) – Maziljenci s sporočilom od Boga . . . “Dolžniki” (Raz 1:20; Mat 25:31).

Oni bodo z Jezusom imeli v lasti “hiše” – dediči bodo nebes (Nebeškega Kraljestva) in Zemlje. Vladali bodo nad njo in skrbeli za njo (to je znani biblijski dvojni delež prvorojencev, kar so po maziljenju z Božjim svetim duhom in posinovljenju s strani Boga res postali). Ti bodo po Božjih merilih odločali, kdo jo bo podedoval in živel v teh večnih bivališčih (raju na Zemlji) 5 Mz 21:17; Iz 61:7; Ps 37:29; Rim 5:9; Mat 5:5; Jan 14:2,3; Lu 22:30; Rim8:17; 1 Mz 28:12-15; Raz 21:1-3.

PRIPOROČILO

Oni, Maziljenci, imenovani “angeli” – Jezusovi bratje tukaj na zemlji, oni so tisti, ki jim je že od prvega stoletja, ko so se začeli zbirati, pa vse do danes, treba pomagati pri njihovem služenju, čaščenju in hvali Pravemu Bogu. Za njih se je treba potruditi, da se jim dolgovi “zmanjšajo” in njihovo breme služenja “olajša”, dokler se za Božje Kraljestvo ne zapečatijo s strani Boga Raz 7:3,4.

Jezusovo priporočilo je torej takšno kakšno je – jasno. Vi pa “gospod upravitelj”, kot zgodba pokaže – delajte kakor vam pamet daleč nese, v svojo škodo ali svojo korist!

  1. Zgodba – BOGATIN IN LAZAR Lu 16:19-31

Ta zgodba o Bogatinu in Lazarju je postavljena na prvi pogled, na čudno mesto, takoj za zgodbo o “Zapravljivem ali nezvestem upravitelju” Gospodarjevega premoženja. Zakaj? Tako čudno in nepovezano to izgleda, če spet v tej zgodbi iščemo samo moralni pouk. Zgodbo pravilno razumemo, če v njej iščemo duhovno sporočilo, nauk o Nebeškem Kraljestvu, na to, kam je Jezus dejansko ves čas naobračal svoj pouk (Mat 13:11). Takrat pa je zgodba še kako vstavljena na pravo mesto in dodatno razsvetli prejšnjo, prvo zgodbo.

Zgodba se začne o zelo bogatem človeku, ki je bil oblečen v škrlat in je živel v razkošju.

Če bi o njem govorili samo kot o “Bogatinu”, kateremkoli bogatem človeku, ki je sebičen materialist, bi zgrešili polni pomen te prilike. Ne, to ni bil navaden bogatin v materialnem pogledu. To je bil nekdo, ki je imel duhovno bogastvo (razkošje), pravzaprav, pomemben, prednostni položaj pred Bogom in ga je grdo zlorabljal.

Če iščemo biblijsko razlago o tem človeku, jo v Bibliji tudi najdemo. To je bil Kristjan, duhovnik v krščanski občini.

Škrlatna oblačila v katera je po Jezusovih besedah v tej priliki bil oblečen Bogatin, so bila duhovniška. Oblačila starodavnih izraelskih duhovnikov so bila takšna. Tudi Shodni Šotor čaščenja Boga, v katerem so ti duhovniki služili je med drugim bil oblečen v škrlat. Gre torej za duhovniške zadeve. V tej Jezusovi priliki gre za dogajanje vezano na Nebeško Kraljestvo in njegove člane, ki so v Božjem Duhovnem Templju čaščenja maziljeni za kralje in obenem, za duhovnike Raz 5:10; 2 Mz 28:5,6,8,15,33; 26:31,36; 27:16.

Zgodba se nadaljuje z osebo, ki je bila v vidnem polju Bogatina – Lazarja.

Ta Lazar je bil berač (grška beseda ptokhos), oseba iz skupine “beračev”, za katero je Jezus v Pridigi na Gori dejal, da je srečna ali blagoslovljena, ker je duhovno revna in prosi (ptokhos) za prejem in maziljenje Božjega duha (Mat 5:3). Ker je Lazar iz te zgodbe ta isti duhovni berač iz Mat 5:3 (ista beseda ptokhos), berač duha in milosti JHVH, to pomeni, da je Lazar bil v podrejenem, nizkem položaju, potreben pomoči. Ga bo Bogatin potolažil, mu pomagal? Pa še to Jezus doda – psi so mu, Lazarju lizali rane. Kakor starodavni Božji prerok Elija s krokarji, je tudi ta, berač Lazar, kot Jezus pripoveduje, dobil samo nekakšno čudno in neprimerno tolažbo in pomoč 1 Kraljev 17:2-6.

Lazar v zgodbi “umre” in je zanimivo sedaj v tej priliki (v “nebesih”) – sprejet pri Bogu.

Sledi mu tudi Bogatin – ta tudi “umre”. Bog pa Bogatina ni sprejel in je ta sedaj v sramoti, zavržen od Boga in trpi.

Smrt očitno ni ta prava in gre za simboličen izraz Ps 78:2; Mr 4:34. Pravzaprav  je to napoved spremembe, ki bo pred Bogom nastopila za ti dve sorti ljudi, (kot v prvi priliki z nezvestim upraviteljem in njegovimi so-sužnji). Te dve skupini, isti, kot v prvi zgodbi zgoraj, sedaj predstavljata po eni strani Lazar in po drugi strani Bogatin. Skupini, ki bosta doživeli velikanske duhovne spremembe v svojih življenjih, ker slišimo razpravo, ki sledi.

Gremo po vrsti

Duhovnik je dejansko hladnokrven, surov in krut človek, kar se vidi iz njegovega ravnanja z Lazarjem. Mu je bil dolžan pomagati? Mojzesova postava je to zapovedovala Mat 22:36-40. Vendar, tukaj ne gre za to, človekoljubje. Eden od ključev razumevanja te Jezusove zgodbe je v simboličnem imenu – Lazar (ne pozabimo, da je Bogatin – duhovnik na visokem, pomembnem položaju). Sestavljanka imena Lazar ima koreninsko takšen pomen v grščini: duhovnik ali angel, vzvišena zvezda, steber, mogočen kot oven, ki mu je Bog pomočnik!? Vse to.

Torej, ta – Lazar je pomemben v Božjih očeh. Seveda, to je tudi duhovnik (maziljen Kristusov brat v današnjih dnevih), samo v zaničevanju, v podrejenem položaju.

In glede pomoči, za razliko od maloprej omenjene Mojzesove postave, tu vladajo še višja merila – ne samo Mojzesova postava dobrote in ljubezni do vseh, temveč nov, “Kraljev Zakon” ljubezni med Kristusovimi sobrati Jan 13:34,35; Gal 5:13,14. “Bogatin” – Maziljenec/Kristjan z vplivom, bi danes po tej, Kristusovi postavi moral pomagati, celo “po ljubezni sužnjevati” Lazarju Gal 5:13; Ef 6:7,9. Ampak ne, tukaj vidimo pretrg te Kraljeve, Kristusove zaveze s strani Bogatina!

To pripovedovanje o Bogatinu in Lazarju je pravzaprav ista nadaljevalna zgodba, one prve zgoraj, o nemarnem, Zapravljivem Upravitelju, in se vse skupaj lepo ujema s še eno drugo Jezusovo priliko, zapisano Matejevem Evangeliju. Tisto priliko o starejših delavcih 1. in  delavcih 11. (enajste), zadnje ure – mlajših maziljencih, ki jih je zaničeval ta starejši maziljenec, hudobni delavec 1. (prve) ure.  Mat 20:9-12. Da, ves čas gre za isto dogajanje osvetljeno iz različnih kotov.

Razum in srce tega hudobnega delavca 1. ure sta tam razkrita in opisana: Mat 20:9-12. Njegovo oko je bilo tako hudobno,  da mu je duhovnost, ne glede na njegova “velika dela” s katerimi se je postavljal, zgnila (Mat 20:15). V tej drugi, paralelni, preroški Jezusovi priliki ali zgodbi, je ta starejši delavec prve ure na koncu, pri plačilu za delo s strani Gospodarja, zelo zaničljivo upal v obraz govoriti Gospodarju, Jezusu o svoji veliki pravičnosti in vrednosti in istočasno, poniževalno o tistih svojih sodelavcih zadnje, 11. ure, češ kako malovredni so, da ti niso delali več kot samo 1 uro, kot je “pridno”, ves dan delal on (Mat 20:9-12). To nam pove v kakšnem duhovnem stanju je “Delavec prve ure”. To je v pripovedi z Lazarjem, tukaj – “Bogatin”.

Vprašamo se lahko samo, če ta hudobni delavec prve ure, v tej priliki z Gospodarjem upa govoriti na takšen način, kaj ta ves čas počenja s svojimi so služabniki preden je Gospod prišel s svojim “plačilom”?

Ne rabimo iti daleč, prilika ali zgodba o Lazarju nam to pove.

Kakor v prvi, zgoraj omenjeni zgodbi o zapravljivem, nezvestem upravitelju, tudi tukaj gre za dve skupini v Božjem Kraljestvu. Ena je očitno že (Bogatin) prišla (kakorkoli se je to že zgodilo) na prednosten položaj. Druga (Lazar) pa je tukaj v bližini. Bogatin jo zagotovo vidi, vendar ne stori nič, čeprav vse kaže, da se marsikdo zaveda, da so iste sorte (Maziljenci) in so Lazarja prinesli (priporočili) Bogatinu. Vendar se nič ne spremeni. In kako bi, če je nadevani in napihnjeni Bogatin neprimerljivo in veliko več več vreden v svojih očeh!?

Mamon iz prve prilike zgoraj je njegov bog kateremu služi. To je njegovo bogastvo. To vidimo ni nujno samo materialne narave. To je tukaj poudarjeno njegov položaj, oblast nad drugimi, prednosti, hvala, ki jo prejema in seveda udobnost v dobesednih materialnih rečeh. Druge, duhovne vrednosti po Kraljevi postavi –  pravičnost, zvestoba, milost, ljubezen, ponižnost, skromnost, ubogljivost, poslušnost Bogu in Kristusu (to kar zahteva Bog JHVH in Kristusova Kraljeva Postava), je zanj ničvredno, ne glede na to kako finega se kaže navzven Miha 6:6-8; Zef 3:12; 1 Jan 3:23; 5:1,2.

Povežimo to dogajanje Bogatin – Lazar s prejšnjo zgodbo o nezvestem, zapravljivem upravitelju.

Ali sedaj vidimo zakaj je v prvi priliki zgoraj – zapravljivi upravitelj bil v Božjih očeh nezvest? Ko je Bog videl kaj se je dogajalo, da ta “glavni” suženj slabo ravna z njegovim premoženjem, ki ga je zbiral iz narodov (Hagaj 2:7) in to premoženje (Maziljence, ki jih je Gospodar zbiral) je ta upravitelj z zlobo, zaničevanjem in prevzetnostjo (kar je videti v priliki z Bogatinom in Lazarjem in s paralelno omenjeno zgodbo o delavcih 1. ure iz Matejevega Evangelija maloprej) teptal in duhovno uničeval – je nezvestega upravitelja, ne glede na to, da je to Maziljenec (grško Kristjan) za Nebeško Kraljestvo – upravičeno razglasil za nezvestega 1 Pet 1:17; 4:17.

In v takšni luči, kot je Nezvesti zapravljivi upravitelj – je enako negativno predstavljena ta ista današnja skupina imenovana – Bogatin! Seveda, ker gre za isto skupino, samo opisano v več različnih zgodbah.

In vendar je temu sužnju, Nezvestemu Upravitelju in Bogatinu po položaju, Jezus dal možnost in navodilo ali priporočilo, da se sam pravočasno reši iz te situacije, ki jo je sam zakuhal, kot je v prvi zgodbi lepo razloženo (da svojim so služabnikom, sobratom (tukaj – “Lazarju”) da svojo pomoč in jim olajša delo v prid Kraljestva). Bogatinu so njegovi služabniki Lazarja omenjali in priporočali!

Prednosti v Nebeškem Kraljestvu Boga, (duhovniški, kraljevski položaj) bodo “Bogatinu” odvzete, o tem ni dvomiti, ker je Nezvest in Nepreudaren in povrhu zloben in sebičen po srcu.

V zgodbi se, kot Jezus nadaljuje z opisom, dogaja, da Lazar od silnega bogastva z mize Bogatina dobi samo drobtine. To bogastvo je za maziljence njihovo največje bogastvo, možnost da služijo Bogu in mu tako izkazujejo svojo vdanost in ljubezen Jan 14:21,23 (“Kdor me ljubi”, Jezus pove, “bo izpolnjeval moje besede / zapovedi”).

Lazar (podrejeni, nepriznani Maziljenci) so v prav posebni preizkušnji, ker Boga in Kristusa po teh zgoraj omenjenih Jezusovih besedah v tej situaciji, v verski organizaciji, ki jo ta hudobna skupina “Bogatin”, drugače povedano – “Upravitelj” ima pod popolno kontrolo in jo upravlja – v takšni povzročeni zmešnjavi, torej Boga in Kristusa ne morejo ljubiti, ker jim je “bogastvo” služenja Bogu tam . . . odvzeto in je za njih nedosegljivo.

Bogatin je storil veliko zlo in so služabnika (Lazarja) s svojimi dejanji zaničevanja predstavil ostalim, kot lažnega Božjega sužnja, lažnega duhovnika, ki Bogu ne služi (kar je Bogatin sam povzročil) in tako s to logiko pred Bogom in Kristusom ni priznan Božji častilec.

S svojimi dejanji v tej zgodbi Bogatin vsem sporoča, da se Lazar dejansko pretvarja, da je v Božjih očeh vreden ali priznan. Kaj šele, da bi bil maziljen, tako kot je on, veliki in razkošni “Bogatin“.

Tudi brez besed, ta Bogatin vsem na področju čaščenja Pravega Boga oddaja takšne signale – svoje sporočilo:

Ker Bogu, kot Bogatin uči, Lazar v resnici ne služi, kot on, Bogatin – ta – Lazar kakor je s tem prikazan, potem niti ni usposobljen ali vreden za kaj takega, torej ni pravi Maziljenec. Na koncu koncev, ni na takšnem položaju, kot je on (Bogatin z vsemi prednostmi in privilegijami in položaji) Jan14:24. Lazar je tako v znani napovedani situaciji, ki traja leta in leta Mat 24:21.

Takšen nauk v Bogatinovi Organizaciji obstaja. Vse kar se dogaja v ti. Organizaciji, to je, kot uči ta klasa Bogatina – Božja volja. To vsem mora biti jasno, ker “Bog po duhu vodi svojo Organizacijo”, v kateri je Bogatin, kot se je sam imenoval “Vodstvo” od Boga. In da je Lazar v takšnem položaju – po njihovem je to očitno Bog na neviden način (po duhu) uredil tako, da vsi lahko vidijo, da ta Lazar, ni ta pravi od Boga, kot je Bogatin! V bistvu je to otročarija, če pa jo zaigrajo odrasli ljudje, je to nevarna, satanska reč!

Bogatin je zares duhovni prevarant. In ljudi se lahko prevara. Velikega Kralja Jezusa in Njegovega Očeta, Pravega Boga se ne more Mar 2:8; Jan 6:64; Gal 6:7-10; Heb 3:14. V Bibliji je v našo korist preroško, tisočletja vnaprej razkrinkano kaj ta skupina Bogatin – Zapravljivi Upravitelj danes zares počenja.

Bogatin/Zapravljivi Upravitelj dejansko pripravi plodna tla za teptanje Lazarja – zvestih Maziljencev/to je po Bibliji – simbolično – Duhovnega Svetišča v Duhovnem Templju Raz 11:1,2: Lu 21:24; Raz 21:2; 1 Kor 3:16.

Kakor se končuje prva zgodba, tudi tukaj je v drugi zgodbi viden isti preobrat v duhovnem pomenu, neviden človeškim očem.

Tisti na položaju (Bogatin) izgubi vse prednosti (kakor zapravljivi upravitelj iz 1. zgodbe), med drugimi seveda tudi možnost za vstop v Božje Kraljestvo (stoji na drugi strani prepada Lu 16:26). Bogatin dobro ve za Lazarja. Prvi ga pri “sojenju pri Bogu”, omeni Bogu Lu 16:24! In še vedno ga ignorira, ker z njim sploh noče komunicirati, niti se opravičiti, niti ne pokaže nobene skesanosti. Ta gleda samo, kako bi se sam izkazal pravičnega, sebe opravičil, pokazati kako je njemu hudo in išče, kako bi se lahko izvlekel iz te godlje v kateri se je znašel. Tako kot vedno ignorantsko do Lazarja svojega so služabnika, tudi tukaj na isti način nadaljuje do konca. Vendar, kakor v prvi zgodbi je tudi tukaj rešitev bila v pridobivanju prijateljev, ki sprejemajo v večna bivališča (Jehova, Jezus in zvesta Kraljeva družina 144…. Mat 25:31,39-40,45; Raz 14:1-3).

Bogatin pa je res meseno naravnana oseba. On, kako se zgodba končuje, še vedno najbolj “skrbi” za druge, tiste, s katerimi se je duhovno povezal – za pripadnike ki niso v zaveznem odnosu za Kraljestvo (temu pravi: hiša njegovega očeta Lu 16:27,28), in še vedno ne za Lazarja, ki ga očitno nikoli ni imel za svojega duhovnega brata. To je Maziljence (Kristjane) in svoje so-sužnje, ki so sedaj v zgodbi – kakor sedaj vidimo, skupino Lazarja, ki je pri Bogu – zapečatene ali potrjene, posinovljene Božje Sinove Raz 7:3; Rim 8:15,16

Primerjajmo to o Božjih sinovih z razlago iz Biblije tukaj: 1 Jan 2:22,23). Tam piše nekaj o Antikristu, kako ga prepoznamo. Kot takšne, ki ne priznavajo Božje Sinove, Jezusa in Njegove brate. Bogatin je ta skupina Antikrista.

In Bogatin, kot sam pravi, ima pet bratov Lu16:27,28?

Kdo je tako nespameten in pripada skupini “petih”, ki so šli k nezaveznim rodovom po duhovno izobrazbo, pomoč in družbo, namesto da bi se držali Božjega duha in Njegove Besede, Biblije Jan 17:17? Biblija razlaga to situacijo tukaj: Mat 25:2,9. Da, to so odpadli Maziljenci, v tej drugi zgodbi – ki so kakor nespametne “Device”, ki so po pomoč za modrost in vodenje (lažno olje) šli ven iz zaveze za Božje Nebeško Kraljestvo in se v odpadu od Boga zavezno za oblast na zemlji, samovoljno povezali z drugimi verniki, ki v tej Kraljevski zavezi za Božje Nebeško Kraljestvo – niso.

  1. Zgodba – Starejši Sin in IZGUBLJENI SIN Lu 15:11-32

 Zgodba, prilika, se začne s Sinom, ki Očeta prosi za premoženje, ga dobi in odpotuje v neko daljno deželo. Tam porabi vse kar ima in v času hude lakote pride k pameti in se vrne nazaj – v obilje, ki vlada pri njegovem Očetu. O, da v tisti oddaljeni deželi je celo bil najemnik in skrbel za svinje in niti hrane za svinje ni dobil. Duhovni padec!

Spet smo pri istem vprašanju, vemo, da gre za prilike Mr 4:34; Mat 13:34,35. Torej, ko je govora o Sinu, ki je pri Očetu imel obilo hrane, govorimo o duhovni hrani Heb 5:14. Kot kaže, začetek mu je bil dober, ko se je hranil pri Očetu, JHVH, pravemu Bogu, z njegove obilne duhovne mize.

Zgodba nedvomno ne govori o nekih nepovezanih stvareh, ki bi samo tako peljale do dobre moralne zgodbe in na koncu kot pouk prikazale JHVH Boga, kot usmiljenega Boga (četudi to tudi je). Ampak tukaj je še nekaj pomembnih stvari, ki jih ne bi smeli preskočiti.

Zgodba je kot prvo, vezana spomnimo, na Božje Nebeško Kraljestvo. Mat 13:11. Da, kakor Jezus ni javno učil brez prilik, ponazoritev ali metafor, tako tudi ni v tjavdan zapravljal čas z nepovezanimi zgodbami. Te so bili nauki o Božjem Nebeškem Kraljestvu. Zato je tudi ta zgodba – zgodba o Izgubljenem in Zapravljivem Sinu – ena teh. Mat 13:34,35; Lu 4:43; 8:1; 9:11; Apd 1:3

Slišali smo o mlajšem SINU– imel je obilo, pa odšel v daljno deželo in z uporniškim, neprimernim življenjem zapravil vse, kar je dobil od Boga. Pozneje bomo videli kaj ga je k temu motiviralo. Bistvo tega dela zgodbe je, da je mlajši sin, tisti, kot v predhodno opisanih dveh zgodbah, kot SIN – bil maziljen s svetim duhom od Boga in s tem povabljen k Očetu. In Boga maziljeni Kristjani res imenujejo Oče Mat 6:9; Mar 14:36; Gal 4:6. Ta mlajši sin je tudi to – poklicani Maziljenec. Ta Sin klic Boga ima v sebi, čuti njegovega duha, ve kam spada. V začetku je dobil zdravo hrano in ta je na njega vplivala dobro. Z Očetom je spletel močno povezavo. Na enkrat se zdi, da je brez razloga hotel oditi. Sin ni bil čisto brez greha, da je odšel, ali – se oddaljil od Očeta, vendar, prisluhnimo zgodbi do konca, da dobimo celotno sliko, kaj ga je pripeljalo do tega, da je zapustil Očeta, pa potem (pre)sodimo o tem mlajšem sinu.

Kakorkoli, ta Sin po določenem času pride nazaj k Očetu in pravi, da ni več vreden biti v Kraljevski Zavezi, kot posinovljen sin Lu 15:21. Vzemi me za najemnika pravi. Najemniki so tisti, ki niso v zavezi, so samo služabniki. Tukaj se naučimo nečesa. Sin z odhodom v daljno deželo ni odšel tako daleč, kot se zdi! Je v krogu častilcev JHVH Boga. V daljno deželo je odšel, odtaval v duhovnem pomenu. Najemniki so, kot je Jezus Kristus/hebr. – Maziljenec razložil, krog nemaziljenih ljudi vseh vrst iz vseh narodov z zemeljskim upanjem, ki častijo JHVH Boga (Jan 10:12-15).

To, da je Sin odšel v “daljno deželo“, zapravil premoženje in tam postal najemnik, pomeni samo to, da je takrat zaradi naukov, ki so (pre)vladovali v tej (duhovni) “deželi”, v kateri so v ospredju čaščenja ravno ti narodi, njihovi interesi in njihov krog zanimanja (življenje v rajski zemlji in non-stop nauki o odpuščanju, ponižnosti v “Organizaciji”, ljubite se, prenašajte se, ljubite se, odpuščajte, spoštujte starešine . . . – i slični osnovnošolski biblijski nauki) – razlog, da je mlajši sin zapravil ali pozabil na svoje duhovno premoženje, to je na zavezni odnos z Bogom in se priklonil najemniku – starešinski organizaciji duhovnih, vernih, ampak nemaziljenih rodov.

Tam, v tej “oddaljeni (duhovni) deželi” vladajo popolnoma druga pravila, kot so prava, pri Očetu. Že sam naziv Biblije v njenem drugem delu, po nastopu Jezusa Kristusa na zemlji, nosi znan naziv “Nova Zaveza”. Maziljenje Kristjanov se v tej oddaljeni deželi vse eno tam ne omenja, nikogar ni, da bi o tem tudi govoril pozitivno. Maziljencem niti ni dovoljeno ali priporočljivo, da izrazijo svoje upanje ali da se medseboj družijo. Na to se gleda negativno, niti kdo skrbi za to bogastvo, niti ga spoštuje ali ceni, nič.

Bogastvo, ki je ta simbolični Sin (skupina Maziljencev za Božje Nebeško Kraljestvo) zapravil – to je njihov posebni odnos z Bogom in Kristusom. Glavno pravilo “oddaljene dežele” je zbiranje in pouk teh, ki si želijo živeti na bodoči rajski Zemlji in statusni napredek, ti. prednosti, ki jim pravijo “dvojna čast”, in postavitev “najemnikov” na vidne položaje  – v ti. Organizaciji, ki se potem imenujejo dijakoni, pionirji, starešine, betelčani, misijonarji, predstavniki podružnic in slično – in predvsem, kot je že omenjeno . . . v ospredju je skrb za te častilce iz drugih narodov, kar je zanj, za tega Božjega Sina, Sina Gospodarja in Očeta iz te zgodbe pravzaprav pomenil duhovni propad, “izgubljenost” izgubljenega Sina, ker se je ta, k temu početju očitno nevede priklonil in postal njegov del.

Ta “teokracija” “Organizacije” zveni v redu, vidi se dobro, diši dobro, sliši se dobro, ampak je to vse eno – lažna teokracija, verska dekoracija brez vrednosti pri Pravemu Bogu, ker vprašanje je: Kje je tukaj ti: “Nova Zaveza”, ki je osrednja tema celotne Biblije – Svetega Pisma in še posebej njenega drugega dela? Kje so tukaj Božji Sinovi, da se jim pomaga da se pripravijo za kraljevske in duhovniške službe, ki jih čakajo? Kje je pomoč, da se zapečatijo Raz 7:3 in rešijo pogube, ki jih je naciljala, Satana? Raz 12:17.

Je v tem okolju možno dobiti takšno pomoč? Ne, “Organizacija, po duhu vodena” (vse izmišljene besede, ki jih ni v Bibliji) v tej obliki je samo paralelni, odpadniški Raz 11:2; Lu 21:24; Mat 24:15 nadomestek tega, kar je Sin sprva imel v sebi in je potem v takšnem okolju z druženjem, poslušanju naukov, ki ne zadenejo bistva – zapravil svoje (duhovno) bogastvo 1 Kor 15:33.

Tukaj ne gre za pokvarjenost nemaziljenih rodov. Gre za duhovni vpliv, kot bomo videli upravitelja – Starejšega Sina ali, kot smo zgoraj brali v 1. zgodbi – Nezvestega Upravitelja, ki je tudi v drugi zgodbi ista skupina – Bogatin. Mlajši Sin tam v Organizaciji tega Starejšega Sina ne najde prave duhovne hrane, čuti, da je nekaj zelo narobe in iz najemništva . . . gre direktno nazaj k Očetu.

Kaj se dogaja z Mlajšim Sinom, beremo naprej.

Sin je presenetljivo takoj sprejet s strani Očeta Lu 15:20-24. Verjetno je presenečen, da tisto, kar je mislil, da ne obstaja več, je še vedno tu! Duh maziljenstva. Povezava je po skesanosti hitro vzpostavljena in Pravi Bog JHVH (Oče) pokaže vso svojo duhovno lepoto in odličnost, ki nas tako močno vleče k njemu. Sinu je hitro odpuščeno!

Sedaj poglejmo simboliko, ki kaže na veliki preobrat, ki se pojavi v tej zgodbi, preobrat, ki je podoben kot v ostalih dveh prejšnjih Jezusovih prilikah o Nezvestem Upravitelju in Bogatinu in Lazarju.

Oče (Bog) poljubi sina Lu 15:20. S tem mu ta Oče osebno izkaže srčno naklonjenost, da tolažbo, kar je pravzaprav edino kar je Njegov Sin takrat potreboval. Samo Oče in Sin vesta, kaj pomeni ta poljub – povezava, obnovljen družinski odnos. Vendar bo to kmalu jasno vsem, tudi nasprotnikom. Raz 11:11,12. Nasprotnikom? Da, tu je, to je Starejši Sin! Kmalu bomo videli kaj dela, imejmo ga v mislih.

Sin po poljubu dobi tudi oblačilo, sandale Lu 15:22, kar je vsem v družini JHVH Boga bil jasen znak, da mu Oče, Bog izkazuje izredno naklonjenost in je sedaj pod Njegovo zaščito in v posebnem odnosu Gen 37:3,4.

Potem Oče izda ukaz, da se Sinu da prstan Lu 15:22, kar je nedvomno pomenilo postavitev na avtoritativni položaj 1 Mz 41:37-42 .

STAREJŠI SIN

Sedaj nam Jezus usmeri pozornost na ozadje vsega problema Lu 15 25-32. Tukaj je Starejši Sin, ki se po vrnitvi in prihodu mlajšega Sina postavi s tem, da veliko let služi Očetu (Lu 15:29) in začne godrnjati nad Očetovo odločitvijo

(se spomnimo prej omenjene prilike zgoraj v tekstu o delavcih 1. (prve) ure in delavcih zadnje, 11. (enajste) ure? Smo pozabili na Zapravljivega Upravitelja in trdosrčnega Bogatina? . . . To je vse ista situacija)!

Nedvomno je on, Starejši Sin za vsem tem, za vso to polomijo Izgubljenega Mlajšega Sina. Lu 15:25-32

Kakor v prejšnjih prilikah, ko so tisti na položajih negativci, tudi v tej je on glavni krivec, nasprotnik, ki je duhovno uničeval svojega brata. On bi celo sedaj, ko je njegov mlajši brat v resni, občutljivi in ranljivi poziciji, najraje videl brata daleč od sebe, torej “duhovno mrtvega” in bi se še naprej imel za pomembnega in glavnega na svojem položaju Lu 15:25-32. Zaradi tega novega prišleka, ki ga je Oče tako blagoslovil (poljub, prstan, plašč) opaža, ali se mu pijanemu od oblasti tako zdi,  (Mat 24:49; Raz 17:6), da je, ali da bo izgubil vso svojo avtoriteto, pomembnost in privilegije.

Oče (Bog) mu pove, da je mlajši sin dejansko bil mrtev za zavezo, in sedaj je tu. Veselimo se pravi! Lu 15:32. Se bo starejši sin veselil?

Kako se bo, če je mlajši sin, zaradi njegovega – nezvestega in neduhovnega ravnanja, kot glavnega oskrbnika povzročil, da je (to Očetovo razkropljeno premoženje iz 1. prilike o Zapravljivem Nezvestem Sužnju) duhovno odtavalo v “daljno deželo“!? Pomislimo na to kako je Starejši sin (za katerega Oče pravi, da je on tisti glavni upravitelj, isto, kot v 1. zgodbi: “vse je tvoje” (Lu 15:31) – vodil gospodinjstvo, da je mlajši sin izgubil duhovni vid, oblačila, prstan, Očetovo naklonjenost in se pravzaprav oddaljil od Njega.

Spomnimo se prvih dveh zgodb zgoraj – prej omenjenega Bogatina, spomnimo se tudi Nezvestega Upravitelja – to je skupaj s to o Izgubljenem Sinu vse zgodba o eni osebi – maziljenem hudobnežu na položaju, ki je za svoje prave brate izbral tujce, šel v odpad iz Kraljevske zaveze, spremenil in pokvaril čaščenje in je duhovno smrtno nevaren za vse – ostale maziljene sinove – premoženje, ki se je porazgubilo v “daljni deželi” in tudi za najemnike, ki jih ta “glavni” sin, upravitelj (zlo)uporablja za svoje sebične namene.

To je tista skupina, ki danes ima “vodstveno” vlogo v “Organizaciji”, čeprav je sedaj brez duha maziljenja in je ta skupina zato duhovno slepa. Duhovne nauke Biblije spreminja v to kar je vidno človeškim očem, vse pa temelji na sami človeški modrosti 1 Sam 16:13,14; Mat 15:12-14; Jan 6:63; 66-71!

Čudno učenje “učiteljev” zamegli pomembno sporočilo.

  1. Ta zadnja zgodba o Izgubljenem Sinu, se s strani učiteljev Prič pripisuje raznim religijam in Farizejem in Saducejem tistega časa. Spomnimo se pa, da Jezus ves čas govori o Božjem Nebeškem Kraljestvu, kamor Farizeji in ostali nasprotniki niso spadali.
  2. Prav tako je neverjetno, da v nekaterih primerih, ti učitelji Prič, kot je to primer v njihovi knjigi “Največji Učitelj”, starejšega sina iz te zgodbe imajo za sebičnega Maziljenca. Maziljenca! Mlajšega sina pa enačijo s tistimi, ki niso Maziljenci. In učijo, da so to, kot pravijo drugi verniki!?

Zakaj bi po tej logiki učiteljev Organizacije Prič, starejši sin Očeta (Boga) iz te Jezusove prilike bil Maziljenec, mlajši sin tega istega Očeta, pa neki drugi verniki?

Kakšno zapeljevanje!?

1.) Kot prvo, kdaj je Jezus, (ki je povedal to zgodbo o Očetu in dveh sinovih), imel Farizeje za svoje brate, da bi to zgodbo na obrnili na njih, kot to učijo prvaki Prič? Jih ni Jezus celo imenoval za sinove Hudiča in kačje seme Jan 8:44; Mat 3:7; 12:24,34?

1.) Kje pa so, kot tako učijo, tukaj povezave z drugimi religijami ali na splošno z vsemi verniki? Ali je Jezus kdaj imenoval za brate tiste te, ki bodo živeli na Zemlji, kot je še ena napačna povezava in aplikacija tega nauka Prič?

1.) Ali ni Jezus ves čas svojega učenja na Zemlji, samo svoje maziljene, učence, Apostole, tiste pripravljene za vstop v Božje Nebeško Kraljestvo imenoval . . . . “Moji bratje” Mat 12:48-50; 25:40; 28:10?

2.) Zato ta zadnja zgodba poudari ta trikotnik: V zgodbi, kot Jezus pove: Oče (Bog) ima dva sina. In ta Oče i za enega in za drugega jasno pravi, da sta mu ta dva sinova in da sta ta dva med seboj: brata Lu 15:11,31,32! Torej sta oba Maziljenca. Oba iz iste skupine za Nebeško Kraljestvo. Ne pa, kot učijo, da je en Maziljenec (za Kraljestvo), drugi pa je tam nek vernik, ki ima bodočnost tukaj, na Zemlji.

Pravilno razumevanje te 3. zgodbe o dveh sinovih, ki je povezana s prvima dvema zgodbama, je takšno, da je Jezus učil, ne o zadevah v mnogih religijah ali o Farizejih, Saducejih, Pismarjih in izraelskih duhovnikih tistega časa ali o vernikih na splošno, temveč je preroško napovedal stanje, ki bo obstajalo med njegovimi brati, učenci, Kristjani. To je med Maziljenci, ki so na poti v Božje Nebeško Kraljestvo Mat 25:33.

Sestavimo sedaj vse tri zgodbe ali prilike o Nebeškem Kraljestvu.

V vseh TREH ZGODBAH –

Zapravljivi Nezvesti Upravitelj,

Bogatin in Lazar in

Izgubljeni Sin

vidimo vzporednice in kako jih ne bi, če v njih gre za isto dogajanje ali situacijo, opisano na 3 različne načine, samo z različnimi poudarki.

Nekdo je v teh TREH ZGODBAH na položaju – Upravitelj, – Bogatin in Starejši sin (trije različni nazivi a ista oseba!). Ta skupina – to je hudoben in brezčuten častilec Boga. Ta zapravlja “premoženje” – grdo in neduhovno ravna s tistimi, ki so mlajši (po maziljenju) in ti ne ustrezajo njihovim pravilom, ki so jih oni “ta glavni” postavili. Za Mlajše Sinove Boga ta skupina ne skrbi in samo drobtinice, ki slučajno padajo z njihove mize pridejo do mlajšega (tudi maziljenega) Sina.

V 3. zgodbi tega članka o Izgubljenem Sinu in v 2. zgodbi o Bogatinu in Lazarju je ta mlajši ali podrejeni maziljeni Sin ponižan tako, kot, da bi za družbo imel

– “svinje“, od katerih hrane niti ni dobil, ker mu jo samo Oče lahko priskrbi. Preko starejšega sina, zagotovo ne!

– in “pse“, ki ga z lizanjem bolečih ran tolažijo (kar je ustrezno zgodbi o Lazarju).

Ta starejši, hudobni sin ni takoj popolnoma zavržen in obsojen s strani Očeta:

On skozi te prilike pravzaprav dobi navodilo ali priporočilo, da pomaga mlajšemu Sinu, tako da mu pomaga izplačati dolg Očetu s svojo službo (nauk iz prve zgodbe) in tudi tako, da mu Oče, Gospodar, Bog, da prijazen nasvet, da mlajšemu maziljenemu Sinu izkaže dobrodošlico (se veseli zaradi njegove vrnitve – v tej 3. zgodbi o Izgubljenem in Hudobnem sinu). Primerjajmo to z Mat 23:39.

Jezus še pripoveduje, da zaradi povratka Izgubljenega Sina, Oče da zaklati mladega bika Lu 15:23,30. To ni nič čudnega, če razumemo duhovno plat te Jezusove prilike.

Mladi bik je kot pred slika v Izraelskem narodu v preteklosti, kot daritev za greh za razliko od ostalega ljudstva bila posebej zahtevana daritev za grehe maziljenega duhovništva 3 Mz 4:3.

In mlajši Sin, postavljeni Maziljenec za duhovništvo in kraljestvo Nebeškega Kraljestva Raz 1:6 je tudi grešil in potrebuje poravnavo. S to simboliko iz Mojzesove postave, če jo poznamo, nam je spet lažje razumeti tudi to Očetovo – Božje dejanje, in Jezusovo preroško pripoved, da se je Bog odločil poravnati in odpustiti Izgubljenemu zatavalemu Sinu njegove grehe. Od tod ta detajl – bik!

Starejši sin je, kot se sedaj razkrije- v resni duhovni temi in s svojim sovražnim ravnanjem, pokaže, da pravzaprav ni več pravi brat mlajšim Maziljencem Jan 10:10,12,13. Godrnja zoper to daritev (bika) in s tem pokaže, da po njegovem, mlajši maziljeni sin te žrtve ni vreden Lu 15:28-30; 1 Jan 4:20,21; 1 Jan 3:15; Jan 8:44.

Res sta obe skupini – starejših in mlajših (novejših) Maziljencev, kot Biblija pravi v zavezi za kraljevsko duhovništvo ampak res je tudi to, kot Biblija razkriva, da ne bodo vsi ostali zvesti kraljevi, Jezusovi postavi pravičnosti in ljubezni, do prihoda Velikega Kralja Jezusa Kristusa v moči in ne bodo vsi dočakali pečatenja, ker ne bodo primerni za to veliko čast in odgovornost, ki jo je nekaterim pripravil sam Bog Mat 22:11-14; 24:13; 20:8-16, 20,23; Raz 7:3.

REZIME

  • Te zgodbe (prilike o Božjem Kraljestvu Mat 13:11) so nam sedaj jasne in vse tri v daljni bodočnosti (a to je danes) preroško negativno pokažejo  tiste “na vrhu”, kot brezsrčne duhovne vladarje, kot tiste, ki so si prigrabili oblast in ki kruto in zaničevalno vladajo nad svojimi brati. Na te, ki bodo povzročali glavne probleme in duhovno preganjanje zvestih. Vendar tudi ti do končne sodbe imajo možnost za preživetje. Vse je odvisno od njih (Iz 55:7; 2 Pet 3:9).
  • Naše maziljenje ni odvisno od tega kar počenjajo starejši Maziljenci in ostali (nemaziljeni) “najemniki” in ali ti priznavajo mlajše Maziljence. Bog je v teh prilikah vedno blizu in se pokaže, da mu je še kako mar in da bo nepristransko vsakemu povrnil po njegovem delu (2 Kron 19:7; Prid 4:1; Jak 5:4; Mat 16:27; Rim 2:6).
  • Bližajmo se direktno k Očetu in to preko Kristusa (1 Tim 2:5) in ne preko Organizacije, ki jo vodi veliki nasprotnik (2 Tes 2:3,4).
  • Ne hodimo v “Daljno deželo” k “najemnikom” ker tam ni primerne duhovne hrane za nas (Iz 55:1-3).

Na tej poti k Bogu JHVH se pazimo Bogatina, ki je Nezvesti in Zapravljivi Suženj in odtujeni Starejši Sin.

A.E.