ZEMLJA PROTI ŽENI 2. del

(nadaljevanje 1. dela)

Nauki Biblije, ki jih je »zemlja« (krščanski častilci Boga) pravilno raztolmačila, so razkrinkali verske laži. Ta »zemlja« je tako »odprla usta« in nevtralizirala Satanovo povodenj Raz 12:15,16. Zvesti krščanski častilci »zemlje« so se vendar ujeli v eno drugo zanko, ki jo je pripravil Satan in mnogi teh končali v odpadu.

Takoj po koncu tega 12. poglavja Razodetja, kjer je opisano, da »zemlja« pomaga »Ženski«, pa nam Biblija v 13. poglavju Razodetja razloži, da vse eno »vsa zemlja« sedaj malikuje. Po Božje časti tvorbo, ki ni Bog in ni od Boga. Te, ki pripadajo »Ženski« pa »zemlja« sedaj preganja.

Simbolična »Zemlja« častilcev Boga 1 Kron 28:2; Iz 66:1; Mat 5:34,35, ki dobro pozna resnice osnovnih biblijskih naukov in kaj se pred Bogom sme in kaj ne, po nastopu »zveri«, ki jo je med njimi proizvedel Satan Hudič s svojim vplivom na njih, takoj za tem, z navdušenjem zapade pod malikovanje Raz 13:4,8. V malikovanje, ki je največji greh zoper Boga. In to pomeni odkrit upor zoper Boga, kot je to pokazano s 1. od 10. zapovedi: 2 Mz 20:3-5.

Danes v okviru častilcev Prič, to »zver«, tujek v templju, ki je v ospredju vsega problema poznamo pod njihovim novim, nebiblijskim, izmišljenim imenom »Organizacija«, ki je postavljena v ospredje čaščenja in se jo celo versko poveličuje ali časti. To se je naredilo kljub jasni prepovedi zapisani v Bibliji, da se pri pomembnih verskih stvareh ne gre čez to kar je tam zapisano 1 Kor 4:6. In starešinsko-pionirska »Organizacija« sestavljena iz 99% vernih starešin iz narodov, v Bibliji ni zapisana niti z eno besedo, kaj šele pojasnjena.

SUŽENJSTVO LJUDEM IN NJIHOVIM NAUKOM

Literatura Prič sama razkrije, kako so se na osnovi njihovih novih izmišljenih naukov in popolnoma nesmiselnih in nepovezanih stavkov iz Biblije zgodile takšne tektonske duhovne spremembe na »zemlji«, da je ta iznenada postala nasprotna »Ženski« Božje »Nove Zaveze« pravih častilcev in pravilnega čaščenja.

Ti novi nauki in praksa niso uničili osnovnih resnic Biblije, so pa močno nasprotovali delovanju Božjega svetega duha za izboljšanje, služenje in krepitev “svetih”/Kristusovega telesa Ef 4:12. Krepitev svetih in seveda vseh ostalih krščanskih učencev. Ti nauki so sedaj v nadaljevanju dogajanja prinesli temo v Božjo duhovno deželo Iz 60:1-3; Raz 9:1-3. So pokopali pravo čaščenje, pravilno razumevanje praktično vseh prerokb Biblije in tudi . . . pripadnike »Ženske«. Vendar zvesti častilci Boga po Jezusovih besedah, tudi v takšnem stanju (ko jim pravijo, da so “duhovno mrtvi”), svetijo z resnico: Mat 24:27,28; Lu 17:37. Za Boga so še kako živi.

Ti duhovno uničujoči, lažni nauki učiteljev z vrha, ki vodijo vso stvar so v bistvu s takšno osnovo:

Čaščenje bodo od sedaj (bodimo pozorni na njihovo 1937. leto v nadaljevanju) vodili priučeni ljudje, ki jih Bog za to ni mazilil s svojim svetim duhom, niti pripravil za svoje Nebeško Kraljestvo Mat 4:17; 5:3; 18:3; 2 Kor 1:21; 2 Tim 4:18, da bi ti čaščenje mogli pravilno izvajati, kot si Bog to želi. Torej ne tako, kot je to maziljenje Bog izvajal vso zgodovino nad svojimi izbranci, da bi ti pravilno ravnali pri nalogah, ki jim jih je dal.

Tem novim vajencem, kot jim rečejo: »usposobljenim starešinam«, pravijo nekako tako: Tem bomo sedaj dali vso oblast v občini in to zato, ker jih je Bog postavil s svojim svetim duhom in seveda, ker jih mi rabimo.

Ti nadzorniki narodov pa, kar je problem s to postavitvijo, opravljajo pastirsko, duhovniško delo, kot je tudi sama literatura Prič jasna, čeprav je to delo Jezus namenil svojim maziljenim učencem in duhovnim bratom, postavljenim v duhovniški poklic v krščanski občini. Kot je to za primer zapisano v Bibliji bilo naloženo Apostolu Petru in se nanaša na vse ostale Maziljence: Jan 21:16,17; Apd 1:8; 2:1-4; Heb 13:20; 4:14; Raz 1:6; 5:9,10.

Maziljeni duhovniki Izraela s tem kar so počenjali so kot predslika / senca prihodnosti za nas danes (1 Kor 10:11; Rim 15:4; Kol 2:17; Heb 10:1). Edini so bili zadolženi za pouk, razlage Biblije in vodenje v čaščenju, duhovno skrb (pastirjevanje) v Božjem ljudstvu vseh vernikih v Izraelu, tudi tujcev: 4 Mz 18:22; 3:5-10,38; 4:20; Neh 8:5-8; Mal 2:1,5-7; 3 Mz 24:22; 3 Mz 10:8-11; 22:10; 24:3,4; Raz 1:20; 2 Mz 30:7,8; Raz 5:8.

Kako to gre v starešinski “Organizaciji” je opisano v tem članku: (poudarjeno tukaj zaradi jasnosti za kaj gre):

w13 15. 11. str. 14 odst. 18 Kako lahko še naprej potrpežljivo čakamo?
Zvestovdano podpirajmo tiste, ki jim je zaupano vodstvo. Jehova nas kot ljubeč pastir vodi in ščiti. Za glavnega pastirja črede je postavil svojega Sina. (1. Pet. 5:4) V več kot 100.000 občinah se vsaki ovci posebej posvečajo starešine kot pastirji Božje črede. (Apd. 20:28) Če zvestovdano podpiramo te može, ki jim je zaupano vodstvo, pokažemo, da smo Jehovu in Jezusu hvaležni za vse, kar sta že naredila in še delata za nas.

– – – – – – – – – –

Ko to učijo, ti starešine, ki so pastirji, niso maziljeni s svetim duhom, temveč so, kot trdijo in učijo – da Biblija to uči, ti samo postavljeni s svetim duhom za starešine 1 Tim 3:1-7; Apd 20:28?!

Pri tem ti vodilni učitelji raznorodnih postavitev, ki so te nauke spravili ven pozabljajo, da so v biblijskem času, v 1. stoletju prvih Kristjanov, pred postavitvijo za starešine / nadzornike vsi ti bili maziljeni s svetim duhom. Biblija tukaj ne dela nobene razlike med maziljenimi Kristjani in nekimi drugimi, ker pri pastirsko – duhovniških nadzornih postavitvah drugih ni! Drugi krščanski učenci so obrobno omenjeni kot tisti, ki bodo živeli na zemljil.

In kot drugo je, da so ti povabljeni v Nebeško Kraljestvo 2 Kor 1:21,22; 1 Jan 2:20. Zato jih je sam Bog osebno imenoval za takšne: Kristjane – hebrejsko: Maziljence, maziljene s svetim duhom od Boga za določene naloge v krščanski občini Apd 11:26. Z maziljenjem z Božjim svetim duhom je, kot Biblija opisuje v prvem stoletju, pri prvih Kristjanih, (kot so sami spoznali in kar so vsi lahko opazili), v krščanskih občinah dodeljeno mesto in naloge v njej, tudi: starešinske / učiteljske / pastirske in slične naloge, da se ti sami poučujejo in poučujejo tudi druge: 1 Kor 1:4,9; 12:28.

ZMEDA GLEDE STAREŠIN

Glede starešin je za potrditev koristno vedeti, kdo so ti po Bibliji, da ne prihaja do zmede. Apostolska dejanja o njih razložita 2 pomembni stvari in bodimo pozorni na poudarjene besede:

Apd 20:28 Pazite nase in na vso čredo, nad katero vas je sveti duh postavil za nadzornike, da negujete kakor pastirji občino Božjo, ki je pridobljena s posebno krvjo

Apd 20:32 In sedaj bratje, izročam vas Bogu in besedi Njegove naklonjenosti, ki vas je zmožna izgraditi in vam dati dediščino med vsemi svetimi

Starešine so torej tisti, ki so sveti in jih čaka nekakšna dediščina med svetimi:

1) Svetost in

2) dediščina

28. vrsta:

Apd 20:28 Pazite nase in na vso čredo, nad katero vas je sveti duh postavil za nadzornike, da negujete kakor pastirji občino Božjo, ki je pridobljena s posebno krvjo

V tej prvi, 28. vrsti, ki jo ponavadi samo in izolirano citirajo in pojasnjujejo brez 32. vrste,  je omenjen sveti duh od Boga in ti biblijski starešine so takšni, sveti v tudi v drugi navedeni, 32 vrsti. Te besede za svetost, v grščini »hagios« in »hagiazo« se v veliko primerov uporabljajo za »svete« in »posvečene« maziljene Kristjane 1 Kor 6:11 in seveda tudi za Jezusa Kristusa Heb 2:11; 13:12; Ef 1:18; Raz 3:7 in tudi za Nebeško Kraljestvo – »Sveto Mesto Jeruzalem« Raz 19:8, ki je v Nebesih, pri Bogu.

Bodimo pozorni s čem je kot definicija v Bibliji povezana beseda svet »hagios«:

Heb 3:1 Zato sveti bratje, deležniki nebeškega klica, razmislite o Apostolu in Velikem Duhovniku naše verske pripadnosti, Kristusu Jezusu

Sveti starešine / deležniki nebeškega klica iz Apd 20:28,32 so po Bibliji Maziljenci, ne?

Sedaj še 32. vrsta, ki je nadaljevanje 28., ki govori o istih osebah – starešinah:

32. vrsta:

Apd 20:32 In sedaj bratje, izročam vas Bogu in besedi Njegove naklonjenosti, ki vas je zmožna izgraditi in vam dati dediščino med vsemi svetimi

Ta vrsta je praktično nepojasnjena v literaturi prič. Njen značaj pa je zatemjen z meglenim obrobnim pojasnjevanjem v sklopu mnogih drugih stavkov, in se tam ne usmeri in ne pojasni bistvo. Medtem ko je izolirana 28. vrsta o postavljenih starešinah razlagana na veliko, ta 32. pa ni. In iz očitnega pomembnega razloga. S tem, da se ne razkrijejo nezakoniti tujci Božjega čaščenja! Kaj je narobe z njimi, da je ta vrstica prikrivana?

Ko je govora o tej drugi besedi, v Apd 20:32, ki omenja dediščino (gr: kleronomia) starešin iz 28. vrste je jasno, o kateri dediščini je v Bibliji govora: O samo eni dediščini: Biblija Maziljenim Kristjanom govori o dediščini Božjega Nebeškega Kraljestva.

To dediščino (Nebeško Božje Kraljestvo) je pripravil Bog JHVH in jo bo upravljal glavni Kralj – Kristus, kot je primer s stavki, ki to duhovno in nebeško dediščino razlagajo: Rim 8:17; Ef 5:5; Gal 5:21; 2 Kor 5:1,2; Ef 1:10,11,13,14. Druge dediščine ali dedičev v Bibliji Nove Zaveze ni! Ti stavki, ki govorijo o bodočem nebeškem življenju zaradi Božjega Nebeškega Kraljestva, ko govorijo o teh dedičih ali dediščini, tukaj uporabljajo isto besedo za dediščino (gr: kleronomia). Isto besedo, kot je uporabljena za maziljene starešine zgoraj v Apd 20:28,32.

Torej, kako prva beseda iz Apd 20:28,32: svetost – govori o nebeškem klicu starešin, ki ga imajo samo Maziljenci, tako tudi druga, v Apd 20:28,32, ki govori o dediščini starešin, pravtako usmerja našo pozornost na Maziljence, dediče Božjega Nebeškega Kraljestva.

Prvo besedo, v 28. stavku glede nekakšne posebnosti poklica, pastirjevanja in svetosti še lahko zamaskiraš s splošnim lepim obnašanjem vseh vernikov, da so ti “sveti“, ker se lepo krščansko obnašajo.

Drugo besedo, ki govori o teh istih osebah, o “dediščini” teh starešin v 32. vrsti, ki so očitno maziljeni duhovniki in kralji bodočega Nebeškega Kraljestva, ki ga bodo podedovali samo Maziljenci, pa res težko prikrijejo in uskladijo s svojimi postavitvami . . . in se jo zato na široko izogibajo. To je očitno zato, ker iz te biblijske duhovne enačbe nemaziljeni, narodni, nastavljeno – postavljeni starešine izpadejo.

S tem smo že s izjavo iz Apd 20:28,32 na jasnem, da so starešine o katerih Biblija govori – samo Mazijenci!

O NEKATERIH TUJCIH IZ BIBLIJE, KI NAJ BI BILI PREROŠKA SLIKA DANAŠNJIH KRŠČANSKIH STAREŠIN

Po pravem nauku iz Biblije je s Kristjani (gr.)/Maziljenci (hebr.) danes očitno vse isto, kot je bilo ves čas in že z izraelskim Velikim Duhovnikom, maziljenim za to službo, Aaronom in z njegovo maziljeno družinsko linijo.

Te je Bog v starem Izraelu »poklical« in s specialnim mazilnim oljem mazilil in s tem postavil v to duhovniško službo Heb 5:4.

Razodetje pokaže, da so pristni Kristusovi starešine v duhovnem pomenju že v duhovnih »nebesih« Ef 2:5,6; Raz 4:2,4 pri Bogu. Torej so to samo tisti z nebeškim upanjem.

In kakor je duhovnika Aarona, ki je “senca”/preroška slika sedanjih reči, so tudi danes nekateri, ki jih je Bog po Svoji izbiri s Svojim duhom mazilil za to Kol 2:16,17; Heb 10:1; Rim 8:14-17; Jan 3:5; Raz 1:6. To so Maziljenci, po duhovni liniji delovanja Božjega duha, preko vere v Kristusa in seveda, z osebno izbiro Boga Mat 20:21,23! Te izbrane čakajo tudi dobesedna nebesa, kar je njihova dediščina Jan 3:5; 14:2-4!

Tujci iz te zgodbe izpadejo. Lahko jih postavijo za starešine, ker si to sami želijo/ker se za to prizadevajo in jih k temu spodbujajo z vrha, ker jih čim več rabijo, kot pišejo (primeri spodaj) v svojih člankih, ampak to ni svetopisemsko. Ali jih postavijo za starešine, ker so, kot o njih pišejo – pošteni in pridni, sposobni, spoštovani, goreči, zvesti, marljivi i slično.

Ni pa to blagoslovljeno. Lahko si vsi skupaj tu izmislijo in dodajo še marsikaj, vendar to ne pije in ne drži vode. Biblija tega ne podpira, ker je tukaj ta človeška filozofija v obliki verskega nauka v svoji osnovi – napačna! To niso Maziljenci. Ti so:

Za Boga so ti verni starešinski pastirji narodov, ki niso postavljeni za duhovništvo in so zunaj zaveze za Nebeško Božje Kraljestvo s temi položaji v Duhovnem Templju . . . tujci! So namesto daritev iz domače črede, kot je bilo ukazano s strani Boga, pri izraelskem čaščenju, v templju duhovniškega čaščenja, tujci – vnesena “zver“: Raz 13:1.

Ti tujci tudi sami jasno izpovedujejo, da za to »dediščino« – Božje Nebeško Kraljestvo, ki ga je jasno oznanil in razložil Jezus Kristus, niso poklicani. In priznajo, da z Bogom v Nebesih nočejo imeti nič. In seveda so jasni v izjavi, da jih tja niti malo ne vleče. Ti si enostavno želijo v miru večno živeti na zemlji, v bodočem Raju, ki ga obljublja Biblija.

Tako je, kot v literaturi, ki jo izdajajo v Organizaciji, zapišejo te . . . želje/prizadevanja za starešine, ki so v ospredju. Kakor se vidi, Boga se tukaj kaj dosti ne vpraša in se tega, kar delajo ne pojasni z Biblijo, ker se ne more, ker ta o takšnih nemaziljenih postavitvah nič ne piše. Samo napoveduje, da bo do tega prišlo Raz 13:1-3:

w01 1. 1. str. 9 odst. 7 Naj vas krepi ljubezen
»Razmislimo na primer o Pavlovih besedah Timoteju: »Če kdo išče škofovske [nadzorniške, NW] službe, želi lepega dela.« (1. Timoteju 3:1) V službenem letu 2000 sta po vsem svetu nastali 1502 novi občini, kar predstavlja novo najvišje število, 91.487. Zato se sedaj zelo potrebuje več starešin, in brate, ki si prizadevajo za to prednost, je treba pohvaliti.«

____________________________________

Biblijski stavki so resda tukaj, samo . . . to ni cela zgodba iz Biblije!

S kakšnimi utemeljitvami so potem raznorodni nezavezni starešine lahko postavljeni po krščanskih občinah? In kako so ti duhovni “tujci” postali celo pomočniki “Vodstvenega Organa”, kot tisti na visokih duhovnih položajih raznih odborov v centrali, kjer se upravlja, vodi in koordinira celotno čaščenje Boga? Kako se jim je to posrečilo? Ker so bogati, več prispevajo? Ali so dobro šolani? Ali se prizadevajo bolj kot drugi? Ali so dobri govorniki? Vse skupaj? Brez Božje izbire in maziljenja to vse eno ne vredi čisto nič!

Biblija pravi, da verske nauke in njihove utemeljitve – “navdihnjene izjave”, to kar naj bi bilo od Boga – preverjamo 1 Jan 4:1!

Sledijo še nekatere navdihnjene izjave o starešinah, zapisane v literaturi “Organizacije”:

Prevod prvega odstavka spodaj (1), je tukaj edini iz angleške literature Prič, ki takrat še ni prevajana v slovenščino. Glavne misli so v vseh citiranih odstavkih podčrtane, da se pozornost usmeri na to kar je pomembno glede tega človeškega modrovanja:

(1)

yb75 p. 166 Part 2—United States of America

Dolga leta so v krščanski občini samo bratje, ki so bili maziljeni učenci Jezusa Kristusa postavljani na odgovorne položaje. Toda leta 1937 je prišlo do spremembe. Tako zapiše Grant Suiter: „Organizacijsko nam je pomagal nasvet iz  Stražnega Stolpa z dne 1. maja 1937, da bi tisti, ki so bili v razredu Jonadaba [z zemeljskim upanjem], lahko bili imenovani na službena mesta v občinah. V izdaji Stražnega Stolpa iz 15. avgusta je poudarjeno, da bi Jonadabi lahko služili v službenih odborih in v drugih podobnih zmogljivostih v tovarištvu [občinah]. ”

—————

KAJ JE TUKAJ NAROBE: Dolga leta so se torej motili, da so samo Maziljenci v tej religiji lahko odgovorni za duhovno stanje vseh . . . in naenkrat, ko jim je zmanjkalo starešin, so se spomnili Jonadaba, ki je omenjen v Bibliji izpred nekaj tisoč let. Druge ovce, kot jim rečejo – ti tako imenovani novodobni Jonadabi – so sedaj lahko starešine-nadzorniki od ljudi določenega 1937 leta?

Se spomnimo iz Biblije, kdo je bil Jonadab? Je to bil duhovnik ali pomožni Levit v templju, ki se je pridružil vojaškemu poveljniku Jehuju v pomoru krivih častilcev in pokončanju razširjene zlobe v narodu? Ne, ni bil ne duhovnik, niti Levit. Bil je tujec, najbrž madianskega porekla, 3 x omenjen v Bibliji in samo 1x, dokler je bil živ – takrat z Jehujem. In sta ta dva morda . . . potem postala kakšna duhovnika mimo Aaronove rodovne duhovniške linije, ki je izrecno bila postavljena od Boga za to, kot to danes učijo, da je zgled za nas? Ali je Jonadab za kakšno nagrado šel med rodovino Levitov? Izraelski precizni rodovniki in Mojzesova postava, ki je natančno določala čaščenje, tega ne bi dovolila. Nič od niča.

Kakšna je potem to utemeljitev, ali biblijski dokaz, da danes po približno 3 tisoč letih od kar je Jonadab živel, lahko postavljamo nepovabljene osebe za duhovnike v krščanski občini? Ne Jehu, ne Jonadab nista s čaščenjem v Božjem templju imela čisto nič.

Očitno so si ti z vrha rekli nekako tako: Rabimo več učiteljev in vzeli jih bomo iz drugih poslušnih vernikov. In v Bibliji bomo že nekaj našli, da to utemeljimo in prepričamo ostale, da je tako prav, kot bomo naredili. Pa so res naredili takšen šlep. Za dokaz in od nikoder so izvlekli »dželata« Jehuja in njegovega pomočnika Jonadaba. Sramota. In te čudne, duhovne, pravljične zgodbe ni konec.

(2)

w95 1. 7. str. 23–24 Prebivalci obnovljene »dežele«

»15 V Izaijevi knjigi 61:5,6 beremo: »In tujci bodo stali in pasli črede vaše in inozemci bodo oratarji [kmetovalci, NW] in vinogradniki vaši. Vi pa se boste imenovali duhovniki GOSPODOVI [Jehovovi, NW], strežaje Boga našega vas bodo zvali. Uživali boste bogastvo narodov in ž njih slavo se ponašali.« Te ‚Jehovove duhovnike‘ sicer že danes predstavljajo maziljeni kristjani. Vendar dokončno in popolnoma bodo ‚duhovniki Jehovovi in strežaji našega Boga‘ šele v nebeškem Kraljestvu. (Razodetje 4:9-11) Kdo pa so »tujci«, ki skrbijo za poljedeljska opravila? To so druge ovce, ki prebivajo v ‚deželi‘ Božjega Izraela. Kaj pa zajema pastirjevanje, kmetovanje in vinogradništvo, ki jim je zaupano? V pomembnem duhovnem smislu so te naloge povezane s pomočjo ljudem ter z vzgojo in žetvijo le-teh. (Izaija 5:7; Matevž 9:37, 38; 1. Korinčanom 3:9; 1. Petrov 5:2)«

—————

KAJ JE TUKAJ NAROBE: Biblijski stavek iz tega odstavka zgoraj Iz 61:5 je kot pozitivno prevedena prerokba s tujci iz Biblije tukaj uporabljen in predstavljen kot še en ta pravi zgled, da je Bog že zdavnaj hotel vpeljati tuje duhovnike v svoj Duhovni Tempelj čaščenja. V tem biblijskem stavku se za tujce uporabljajo besede »pastirji  črede«. In naprej v odstavku, pisci tega članka pozitivno govorijo o njihovem pastirjevanju. To so spet in spet, čisto duhovniške dejavnosti Heb 13:20; 4:14 in so zaupane Jezusovim maziljenim bratom Jan 21:17,18. Kako so lahko v pozitivni luči a nasprotno Bibliji, Božji Besedi, te tujce povezali s “pastirjevanjem” danes je vprašanje stoletja?

Pa je tukaj, v tem odstavku razlaga s temi tujci sploh pozitivna?

Premislimo o prevodu Iz 61:5,6 in o kontekstu, ki pojasni za kaj tukaj gre.

Tam so v teh stavkih iz Biblije v kontrastu po eni strani

1) Tujci v 5. vrsti in

2) »Vi« v 6. vrsti.

7. vrsta, ki je kontekst te prerokbe v tem odstavku ni omenjena, a ta govori o povračilu za sramoto, ki ga bodo ti drugi, imenovani »Vi« naposled dobili. Tam so »Vi« razkriti, kot Božje ljudstvo. Sramota pa, od koga? Edini drugi so v tej preroški zgodbi omenjeni tujci/tuji narodi.

Iz 61:8 v kontekstu te prerokbe še zapiše, da Bog sovraži ukradena žrtvovanja, preden bo stvari, kot pravi v tej vrsti usmeril pravilno in s temi zvestimi, sklenil zavezo. Ukradena žrtvovanja? Od kod naenkrat kaj takega v tem tekstu? Kdo je tem duhovnikom, kot napoveduje ta prerokba sploh lahko ukradel žrtve? Kdo sploh to lahko dela, očitno v Božjem Duhovnem Templju? Niso to morda ravno ti zgoraj opevani “tujci” – pastirji, vinogradniki in oratarji – iz 5. vrste?

In 9. vrsta nadaljuje o narodih, ki bodo spoznali Božje ljudstvo, da je to blagoslovljeno (za pravo čaščenje). Nekaj časa bodo stvari očino narobe postavljene.

Ko je govora o tujcih, Biblija teh ne predstavlja v svetli luči. Ne tukaj, ne kjerkoli drugje v Bibliji, kot o tem beremo tudi v drugih preroških knjigah Biblije  Joel 2:19,27. V Bibliji so omenjeni in pohvaljeni redki posamezniki, ki so samo lahko sobivali z Izraelci in nikakor ne kot tisti, ki vodijo duhovniško čaščenje. Tujci so za Boga vedno bili veliki duhovni problem!

_________________

Tukaj je še en članek s prav tako prečudno utemeljitvijo. Sedaj so poleg Jonadabov, tukaj še »Netinimci«:

(3)

w06 15. 1. str. 18 odst. 1 Poudarki Ezrove knjige

»2:43 – Kdo so bili Netinimci? To so bili Neizraelci, ki so služili kot tempeljski sužnji ali strežniki. Med njimi so bili potomci Gibeoncev iz Jozuetovih dni in drugi, »ki jih je bil določil David in poglavarji, da bi stregli levitom«. (Ezra 8:20)«

—————

In tudi ta nadgradnja o »Netinimcih« v tem članku:

(4)

w06 15. 2. str. 28 odst. 11 Hodimo po vse bolj osvetljeni poti

»Leto 1992 je prineslo nadaljnjo izboljšavo, ki je bila podobna temu, kar se je zgodilo po tem, ko so se Izraelci in drugi vrnili iz babilonskega ujetništva. Takrat je bilo premalo levitov, ki bi opravljali tempeljsko službo. Zato so dobili več dela neizraelski Netinimci, ki so pomagali levitom. Podobno so leta 1992 nekateri izmed ‚drugih ovc‘ prejeli dodatne službene naloge, zaradi česar lahko razredu zvestega in preudarnega sužnja pomagajo skrbeti za vse večje odgovornosti, povezane z delom, ki ga ima ta razred na zemlji. Postavljeni so bili za pomočnike odborov Vodstvenega organa. (Janez 10:16)«

—————

In še te misli. Tujci »Netinimci« so jim očitno pomembni:

(5)

w95 1. 7. str. 21 odst. 7–8 Prebivalci obnovljene »dežele«

»Izraelci so, potem ko so se leta 537 pr. n. š. vrnili iz babilonskega ujetništva, spet organizirali službo na tempeljskem področju. Toda med tistimi, ki so se vrnili, je bilo malo levitov. Zato so v tempeljski službi večje prednosti dobili Netinimci, obrezani tujci, ki so prej pomagali levitom. Seveda pa ti niso bili enakovredni maziljenim aronskim duhovnikom. (Ezra 7:24; 8:15-20; Nehemija 3:22-26)

8 Po tem zgledu se ravnajo tudi današnji maziljeni kristjani. Medtem ko se pomikamo vse globlje v ‚čas konca‘, je število maziljenega preostanka v ‚deželi‘ Božjega ljudstva vse manjše. (Daniel 12:9; Razodetje 12:17) Zato večji del ‚svete službe‘ opravlja velika množica. (Razodetje 7:15)«

—————

KAJ JE TUKAJ NAROBE: Kakšen je tukaj dokaz, da so tujci Netinimci »dobili večje prednosti« v templju?

Ezra 8:15-20 v 17. vrsti, kot se opirajo na te misli iz Biblije omeni poglavarja Idda. Zanj se predpostavlja, da je ta bil lokalni poglavar in se ga generalno smatra za enega od Levitov. Tako, kot kontekst od 15-20 vrste nakazuje (18. vrsta).

Nehemijev zapis pa, ki ga omenjajo v Neh 3:26 opiše, da so ti Netinimci zraven ostalih zidali / popravljali jeruzalemsko obzidje. Niti ne obzidje templja! Kaj šele, da so Netinimcem, kot tukaj učijo bile dane “večje prednosti” tempeljske službe, da ti vstopajo v tempelj in upravljajo z žrtvami, delajo ali premeščajo svete reči templja tistega časa, kot to danes “Vodstvo” Prič počenja s starešinami.

Leviti so bili pravi tempeljski pomočniki duhovnikom z dovoljenjem za vstop na dvorišče templja. In Netinimci (prevod te besede je: dani, darovani) so dani, darovani Levitom in tem fizično pomagali, ampak brez dovoljenja za vstop na tempeljsko dvorišče. Kakorkoli, tudi če bi se kaj takega zgodilo, da bi takrat v preteklosti nekdo tej skupini Netinimcev dovolil vstop v tempelj, bi to bila groba napaka in kršitev Božje postave, ki je dovoljevala vstop v območje Šotora Zaveze in pozneje v ti. Salomonov Tempelj samo duhovnikom in za fizična dela, omejeno prisotnost njihovim pomočnikom, Levitom. Nikakor pa to ne bi mogel biti nek poučen »precedens«, novo zakonito pravilo, v stilu: Od sedaj pa hu-raaa! – Tudi vsi ostali veselo letimo v Božji Tempelj! 2 Mz 28:40,41; 1 Kron 23:24-32; 2 Kron 23:6

—————

In še ta utemeljitev spodaj. »Netinimci« so povsod v literaturi Prič. O njih vse bolj razmišljajo in brez njih jim ne gre, pa ne gre:

(6)

w97 15. 5. str. 18–19 odst. 12 Teokratična uprava v krščanski dobi

»Pa je prav takšne tehtne odgovornosti nalagati drugim ovcam? Seveda. To je v skladu z zgodovinskim precedensom. V starem Izraelu so nekateri spreobrnjenci (tujci) imeli visoke položaje. (2. Samuelova 23:37, 39; Jeremija 38:7–9) Po vrnitvi iz babilonskega ujetništva, so sposobni Netinimci (neizraelski tempeljski služabniki) dobili prednost služiti v templju, kar je prej pripadalo samo levitom. (Ezra 8:15–20; Nehemija 7:60) Tudi Mojzes, ki je bil v videnju o spremenjenju z Jezusom, je sprejel dober nasvet, ki mu ga je dal Madianec Jetro. In pozneje je prav tako prosil njegovega sina Hobaba naj jih popelje skozi puščavo. (2. Mojzesova 18:5, 17–24; 4. Mojzesova 10:29)«

—————

KAJ JE TUKAJ NAROBE: Precedens, kot pravi ta zadnji odstavek (6)!? Da je po Bibliji v starodavnem Izraelu 2. Samuelova 23:37, 39 nek tujec, Amonec imel »visok položaj« s tem, da je nekomu nosil orožje in to izraelskemu morilcu Joabu, ki je zaradi tega pozneje bil s strani kralja Salomona sodno pogubljen? Ali tujec Ebed-Meleh, kot navajajo drugi primer iz Jeremija 38:7–9, ki je bil suženj v kraljevi hiši kralja Zedekija? Kakšni so to primeri s katerimi se danes v krščanski občini hoče nekoga postaviti za starešine, ki opravljajo popolnoma pastirska in tempeljska duhovniška opravila? Opravila, ki jih lahko opravljajo samo Božji in Kristusovi duhovniki, maziljeni z Božjim svetim duhom, kakor je to vso zgodovino bilo predstavljeno v Bibliji!

Ali spet in spet, tujci Netinimci, ki so omenjeni v tem istem zgornjem odstavku (6)? Da bi to bil precedens? Tujci, ki po Mojzesovi postavi, ki je natančno urejala čaščenje Boga niso imeli nobene določitve pri šotorskem / pozneje tempeljskem služenju Bogu JHVH, niti dostopa v področje templja. Tega pravila Bog, ki določa čaščenje nikoli ni spremenil! Netinimci so v Neh 7:60 omenjeni pri štetju za delo pri templju. Ne pozabimo – kot pomočniki Levitov okoli in naokoli templja Joz 9:23,27, nikjer pa niti besede o tem, da so ti delali v templju.

Pa še to . . . Jozue, vodja naroda in ne duhovnik je te tujce, Netinimce zaradi njihove neiskrenosti in prevare naredil za prisilne delavce okrog templja/šotora za fizično delo zbiranje vode in drv, ne pa kot nagrado! Dostopa do šotora čaščenja in pozneje templja niso imeli niti sami domačini Izraelci, ki jim je bilo zagroženo s smrtjo, če bi vstopili v tempelj, razen duhovnikov in rodovine Levitov z omejenim dostopom zaradi fizične pomoči: 4 Mz 3:10,38; 18:6,7. Sedaj pa pesme hvale in prepevanje in opevanje teh tujcev Netinimcev?

Tisti stavki zgoraj ne potrjujejo nobenega »precedensa« v to smer. Noben od navedenih biblijskih stavkov ni v podporo temu, da so tujci Netinimci služili v templju, ker teh misli ni v Bibliji. Netinimci so omenjeni pri selitvi iz ujetništva v Babilonu in so bili izvzeti plačila davka. Delali so na obzidju Jeruzalema in nedvomno zvesto podpirali Levite, tako da so jim od daleč prinašali vodo in drva za tempeljsko čaščenje, kar so Leviti potem odnesli v tempelj. Da pa so služili v templju, tam dobili “več prednosti” in jih enačiti skupaj z Leviti? Kakšna blaznost in delirij!? V tem primeru papir, kot se reče, res vse prenese. Za njih, Netinimce je veljalo isto pravilo od začetka do konca! Fizična dela okoli in do templja – prav. Vse ostalo, ni govora!!

Potem je v tem istem odstavku (pod zap.št. 6) v današnjo podporo postavljanju tujcev za pastirje, ki niso maziljeni Kristjani, omenjen Mojzes. Ta je nekega dne poslušal, kot pravijo: »dober nasvet« tujca, Madijanca Jetra, svojeg tasta. Madijanca? Tujega duhovnika!? »Dober nasvet«? Kako da ne? Svojega Boga JHVH, ki ga je spraševal glede vsega, pa Mojzes tukaj ni vprašal za nič, če je ta Jetrov nasvet pravi, da starešine, poglavarje ljudstva postavi kot poveljnike. In je Mojzes, kot Biblija zapiše – brez vprašanja, takoj naredil točno tako. In tudi nam za zgled danes je pravtako Hobab, sin tega duhovnika Jetra? Ta bi jim naj bil voditelj skozi puščavo, kot ga je Mojzes prosil? Pa kje je Mojzesu bila pamet, ko pa jih je Bog, kot je to Bog sam večkrat poudaril, vodil skozi puščavo in oskrboval z vsem kar so potrebovali 5 Mz 8:2? Ne pozabimo, da Bog Mojzesu pozneje ni dovolil z narodom vstopiti v obljubljeno deželo, kamor jih je peljal!

In vso to dolgotrajno, popolnoma brezvezno in nepovezano utemeljevanje z nekimi dogodki opisanimi v Bibliji, sedaj verski voditelji Prič (»Vodstveni Organ«) jemljejo kot pozitiven precedens, da v Božji Duhovni Tempelj lahko pripeljejo množice tujcev na duhovniške položaje, kar so seveda naredili. Takšne, njim pohlevne duhovne tujce, ki bodo njim na vrhu, na vrhu njihove »Organizacije« služili, kot starešine / nadzorniki / Jonadabi / Netinimci čaščenja Pravega Boga in tudi kot glavarji nad Kristusovimi maziljenimi duhovniki.

Torej, čeprav tega ne povejo odkrito, gre točno za to – da bodo ti verni tujci, glede na zaupane jim naloge – sedaj postali duhovniki. In ti so sedaj starešine po občinah in celo tisti, ki “Vodstvenemu Organu” pišejo ali pomagajo pisati duhovno hrano za shode, zborovanja in ostalo – za vse ostale vernike v “Organizaciji”.

Poglejmo še ta nauk:

(7)

w97 15. 5. str. 19 odst. 14 Teokratična uprava v krščanski dobi

»To, da bodo druge ovce imele vse večjo vlogo v organizaciji, pa je bilo tudi prerokovano. Zaharija je napovedal, da bo Filistejec, torej Neizraelec, nekoč »kakor šejk v Judi«. (Zaharija 9:6, 7, NW) Šejki so bili rodovni poglavarji. Torej je Zaharija v bistvu dejal, da bodo nekdanji Izraelovi sovražniki sprejeli pravo čaščenje in postali kot rodovni poglavarji v Obljubljeni deželi.«

—————

KAJ JE TUKAJ NAROBE: Njihov prevod Biblije, NW, v stavku Zaharija 9:6,7, omenjen tukaj: vstavi besede »od njega« (podčrtane besede spodaj), ki jih ni v originalu:

(Zah 9:6, 7) . . . 6 Nezakonski sin bo prebival v Ašdódu; uničil bom ponos Filistejca. 7 To, kar je okrvavljeno, bom odstranil iz njegovih ust in to, kar je gnusno, izmed njegovih zob. Kdor bo od njega preostal, bo pripadel našemu Bogu in bo postal kakor poglavar v Judu, Ekrón pa bo kakor Jebuséjec.

King James prevod Biblije s Strongovimi besedami in številkami je drugačen, kjer je jasno, da besed »od njega« (od Filistejcev) – ni!:

Zec 9:6  And a bastard H4464 shall dwell H3427 in Ashdod, H795 and I will cut off H3772 the pride H1347 of the Philistines. H6430  Zec 9:7  And I will take away H5493 his blood H1818 out of his mouth, H4480 H6310 and his abominations H8251 from between H4480 H996 his teeth: H8127 but he that remaineth, H7604 even H1571 he, H1931 shall be for our God, H430 and he shall be H1961 as a governor H441 in Judah, H3063 and Ekron H6138 as a Jebusite. H2983

Original Biblije zapiše samo tako: »ampak ta, ki preostane . . .«! Ne pa, »kdor od njega« ali »njih«, Filistejcev preostane. Tega dodatka, češ, da bodo ti Filistejci, ki preostanejo, v Božji deželi kakor šejki ali poglavarji ali starešine ni! Niti to ni v sozvučju z biblijskim sporočilom v celoti.

V tej prerokbi v Zah 9:6 je pravzaprav govora o Božjih starodavnih nasprotnikih, o Filistejcih, ki so po Bibliji bili večni, zakleti sovražniki Božjega ljudstva. Tam so našteti skupaj z drugimi narodi s svojimi mesti. V Zah 9:1-8, so omenjeni tudi Tir, Sidon, Hadra, Damask, Aškelon, Gaza. Potem je v Zah 9:7 omenjen preostanek zvestih iz Božjega ljudstva Izraelcev in ne od Filistejcev ali kogarkoli naokoli iz nasprotnih narodov, kot so zapisali »od njih«.

Ti, iz Božjega ljudstva Izraela, kot prerokba za bodočnost napove ki preostanejo in duhovno preživijo vse te nasprotne in duhovno nevarne narode, ti bodo potem kakor upravitelj in tisti, ki bodo pripadali Bogu. To je pomen tega.

Za potrditev te napovedi o zvestem preostanku v Božjem ljudstvu, te fraze in miselnosti v Bibliji: “kdor preostane”, ki se v njej dostikrat pojavi poglejmo en primer: Izaija prerok v preroškem jeziku Iz 4:3,4, zapiše, da kdor preostane na Sionu in v Jeruzalemu (sedanji nazivi za Nebeško Božje Kraljestvo Raz 21:10; Gal 4:26; Heb 12:22), se bo imenoval svet, takrat ko Bog duhovno očisti te svoje izbrane.

Kako je torej možno, da nekdo uporabi biblijske stavke tako narobe, da iz njih naredi to ubogo nezdravo duhovno kašo Iz 5:20?

Možno je, možno. To je zgodovina vseh religij. Samo ni pravilno. In takšno umovanje, spreminjanje, dodajanje misli v Biblijo, poleg Božjih misli, človeško umovanje, ki utemeljuje početje, s sicer vernimi ampak neduhovniškimi narodi celo potrjuje biblijske napovedi o vdoru nezakonitega tujca v Božji Duhovni Tempelj Jer 2:25,26.

Če kdo ne ve in ne razume za kaj gre v Bibliji, bi moral biti tiho in čakati pravi čas, ko Bo to razumevanje prerokb Bog razložil in si ne pomagati s svojo “lučjo” – pametjo.

V Ezek 44:7-9, je zapisana preroška napoved, da duhovniki sami niso opravljali dolžnosti v svetišču do Boga, temveč so za Božjo službo postavljali svoje čuvaje. Tako je, kot to ponovi Razodetje z zgodbo o “zveri“, ki se je pojavila v Božjem templju čaščenja: Raz 11:2; 13:1,2.

Takšno obnašanje, da se po duhovno pomoč, kot je to za nezvesti del Božjih častilcev napovedal Božji Sin Jezus . . . gre v “tujino”, k “tujcem” Mat 25:9, bo po preroških napovedih takšnim prineslo veliko sramoto: Iz 30:2-5; Jer 2:26. Ta tuja dežela, “Egipt”, omenjena v teh stavkih Izaije preroka obstaja tudi danes v okviru krščanske občine in je metafora za nekaj, kar je Bogu tujega izvora in bo ta tuja zmes obstajala tudi danes v krščanski občini: Raz 11:8

S tem je čaščenje sedaj, do te mere pokvarjeno, da ta »zemlja«, kljub prvotni pomoči »Ženski« Božje zaveze Gal 4:24, sedaj stoji kot njeno močno in nevarno nasprotje.

A.E.