Za Jehovove Priče

Kamnik in naprej

Princip 2 Priči

Na eni od JW.TV.org – ovih mesečnih oddajah, pred približno enim letom je eden osiveli brat, izgledal je nekako pametno, ne spomnim se imena, niti ni pomembno, ker je zagovarjal stališče voditeljev Jehovovih Prič, razlagal in utemeljeval, in na koncu, kar je pomembno, povedal, da se od zahtev za dve priči pri sojenju ne bo odstopalo, ker je to biblijska zahteva.

Moram povedati, da sem se slabo počutil zaradi te izjave, ker je izjava nepravilna, ker je njen pomen očitno zavit v temo in izvajanje tega principa v praksi posledično pomeni hudo napako in krivico, ker se po njej ne izvaja pravica, ki je zahtevana s strani Boga. In to bom pojasnil sedaj.

Ali obstajajo takšna nesvetopisemska navodila, ki v primerih hudih konfliktov, da kriminalna dejanja v krščanski občini stvari rešujemo na takšen način in po liniji najmanjšega odpora po znani neumni frazi, ki sem jo neštetokrat slišal od sočastilcev – prepustimo to JHVH, ali Jesusu? Kam to vodi? Prepustimo to mirno v njegove roke – to, kar je nejasno in on je i tako odgovoren za to kar se dogaja. Hudo bogokletje, ker je krivda naprtena Njemu, Bogu in Jezusu. In tako, namesto, da krščanska občina slavi Boga za kar je tukaj, ga samo sramoti. Njemu potem lahko pripišemo vso odgovornost za vse slabo, ki je občino organiziral po Svojem popolnem vzorcu, ker hmm, to i ni tako popolno in Sinu, kralju občine in njegovih zvestih maziljenih bratih, ki bodo vodeni s svetem duhu skrbeli za čistost občine in pravilno čaščenje. Ta maziljena struktura kristjanov (maziljencev v prevodu) 1+144000 bi morala urejati vse probleme v krščanski občini, tudi za ostale krščanske učence – (nemaziljene rodove) in ne opuščati dolžnega ravnanja. Iz 2:1-3 / Raz 14:1 / Mat 18:19. Če Pustimo kakšne grde stvari, ki se občasno pojavijo po strani, imeli bomo problem ne kaj drugačen, kot je pripisan Velikem Babilonu in zadnji Vlačugi iz Razodetja 17 in 18, ki nosi na čelu ime svoje matere – tam piše – postala je prebivališče vseh nečistih bitij. Resna stvar, a ne. Če se vrnem na tisto JW oddajo – resno domnevam, da se te resne stvari zares dogajajo, sicer zakaj bi nekdo »vztrajal« ali »ne odstopal« s tem?

Vzemimo torej za primer, da je v občini »brat« ali »sestra« oropal, prevaral(a) ali kakorkoli materialno oškodoval(a) brata/sestro. Ali za primer, da bi “brat” fizično poškodoval brata, kot to omenja “Mojzesova Postava”. Vzemimo za primer, da pride tudi do posilstva odrasle ali mladoletne osebe. Je katerokoli od teh dejanj storjeno v svetu ali v okviru občine dvem pričam na oči? Zakaj potem Biblija oz Bog zatheva 2 priči? Kako to reševati? Kdor ne razume koncepta 2 prič je lahko v duhovni temi in s tem povzroči hudo krivico Jehovu ( v stilu . . . »On bo to in to v svojem času«) u in tudi oškodovancem (v občini) s spotiko mnogim in odpad od Jehova, kakor ti. krščanstvo, ki za slabe stvari, ki se ljudem dogajajo, kot vemo tako in drugače naprti krivdo Bogu.

Slišali smo kaj je bilo glede tega rečeno:

5Mz 19:15 Ena sama priča naj se ne postavi proti komu zaradi prestopa ali greha, ne glede na to, kakšen greh je storil. Vsaka stvar mora biti utemeljena na izjavi dveh ali treh prič.

Matej 18:15 In če je tvoj brat grešil, idi in mu njegov presopek razkrij samo med sabo in njim. Če te uboga, si brata pridobil. 16 Če pa ne uboga, vzemi s seboj eno ali dve osebi, da bi se vsaka stvar utemeljila na izjavi dveh ali treh prič.

2. Korinčanom 13:1 Zdaj se že tretjič namenjen k vam. Čisto vse je treba utemeljiti z izjavo dveh ali treh prič.

V vseh teh stavkih je bilo jasno, da je za ugotovitev resnice v primeru nejasnosti, konfliktov, ali kriminalnih dejanj potrebno zagotoviti 2-3 priče. To je nesporno.

Vseeno:

5. Mojzesova 22:25 Če bo kdo naletel na zaročeno dekle nekje na polju, jo zgrabil in se ulegel z njo, naj umre samo moški, ki se je ulegel z njo. 26 Toda dekletu ne naredi nič, ker ni grešilo, zaradi česa bi si zaslužilo smrt. To je tako, kakor bi se kdo vstal zoper svojega bližnjega in mu vzel življenje. 27 Na njo je namreč slučajno naletel na polju. Zaročeno dekle je kričalo, vendar ni bilo nikogar, ki bi ji pomagal.

Kaj pa sedaj? Dekletu, ki je bilo samo, potem očitno povedalo, kaj se ji je zgodilo, se je verjelo, posiljevalec je dejanje moral plačati z življenjem. Priča je tu bila samo ena – dekle, »ni bilo nikogar«. Kje je druga priča, ki jo je zahtevala postava? Je za smrt posiljevalca res bila odgovorna samo ena priča – posiljeno dekle?

Ali to:

Sodniki 19:22-20:8 V času pa, ko so bili v prijetni družbi, so hišo obkolili moški iz mesta, sami slabi ljudje. Potiskali so drug drugega proti vratom in starejšemu moškemu, lastniku hiše, govorili: »Pripelji ven moškega, ki je prišel v tvojo hišo, da ga imamo!« 23 Tedaj je hišni lastnik prišel ven in jim rekel: »Nikar, moji bratje! Ta moški je prišel v mojo hišo, ne storite mu slebega, prosim! Ne ravnajte neumno in s sramoto! 24 Tu sta moja hči, ki je še devica, in njegova postranska žena. Naj vam ju pripeljem, prosim, pa imejte njiju in jima storite, kar želite. Toda temu moškemu ne storite nečesa tako sramotnega in slabega!«

25 Toda moški iz mesta ga niso hoteli poslušati. Tedaj je tisti mož vzel svojo stransko ženo in jim jo privedel ven. Vzeli so jo in zlorabljali vso noč do jutra, ko pa se je začelo daniti, so jo zapustili.

26 Ob svitu je ženska prišla in padla pred vrata hiše tistega moškega, v kateri je bil njen gospodar, in tam ostala, dokler se ni zdanilo. 27 Ko je njen lastnik zjutraj vstal, odprl hišna vrata in izstopil ven, da bi šel na pot, je na tleh pred vrati zagledal to, svojo stransko ženo, kako leži z rokami na pragu! 28 Rekel ji je: »Vstani. gremo.« Toda odgovora ni bilo. Tedaj jo je vzel in dvignil na osla ter šel na svoj dom.

29 Ko je prišel domov, je vzel nož, prijel svojo stransko žensko in jo razkosal na dvanajst delov, nato pa te odposlal po vsej Izraelski deželi. 30 Vsak, ki je to videl, je dejal: »Kaj takega se še nikoli ni zgodilo niti se ni videlo vse od takrat, ko so Izraelovi sinovi odšli iz egiptovske zemlje, pa do tega dne. Razmislimo, posvetujmo se in recite, kaj mislite o tem!«

20 Takrat so se vsi Izraelski sinovi napotili, in ves zbor, od Dana do Beeršebe skupaj z gileadsko deželo, in se kakor en mož zbrali pred Jahvejem v Micpi. 2 Poglavarji ljudstva in vseh Izraelskih rodbin so se postavili pred zborom naroda Pravega Boga. Med narodom je bilo štiristo tisoč pešcev z mečem.

3 Benjaminovski sinovi pa so slišali, da so Izraelski sinovi šli v Micpo.

Takrat so Izraelski sinovi rekli: »Povejte! Kako bomo s tem zlom?« 4 Levit, tisti mož ubite ženske, je odgovoril: »S svojo stransko ženo sem prišel v Gibeo, Benjaminovcev, da bi tam prespal. 5 Meščani Gíbee pa so ponoči prišli zoper mene in obkrožili hišo, v kateri sem bil. Nameravali so mi storiti zlo, toda potem so zlorabili mojo stransko ženo, in je ta zato umrla. 6 Potem sem svojo stransko ženo vzel, jo razrezal in odposlal po vsem teritoriju Izraelske dediščine, ker so v tile razpuščenci storili takšno grdo in sramotno stvar v Izraelu. 7 In zdaj, vsi Izraelski sinovi, dajte nasvet in recite, kaj se naj stori!«

8 Tedaj je vso ljudstvo kakor en vstalo in reklo: »Nihče od nas ne bo odšel v svoje bivališče, nihče se ne bo vrnil na svoj dom.

Levit je tukaj omenil samo sebe, kot edino osebo, ki je bila priča spolnemu kriminalu in posledično umoru. Poglavarji ljudstva (starešinska ureditev takrat) so bili prisotni, prisluhnili in ukrepali takoj, na osnovi pričevanja 1 osebe. Res? Samo ena priča?

 2 Priči?

Če se vrnemo na Jezusove besede in tam poiščemo razlago nam bo vse jasno za kaj pri tej biblijski zahtevi gre:

Matej 18:15 In če tvoj brat greši, pojdi in mu njegov prestop razodeni le med sabo in njim. Če te uboga, si svojega brata pridobil. 16 Če pa te ne uboga, vzami s seboj še eno osebo ali dve, da bi se katerakoli stvar utemeljila z izjavo dveh ali treh prič.

Ko se v tem primeru, ki ga je povedal Jezus – brat pregreši (in ta greh je očitno storjen osebno/zasebno, med enim in drugim bratom in takrat, ko ni bilo nikogar zraven ali nobene priče), za to kar se ne more spregledati in odpustiti kar tako in pozabiti je predviden najprej oseben pristop – do razrešitve težave. Če ne pride do razrešitve ali gre za hudo grdobijo, takrat in šele takrat nastopijo priče. Katere priče?

To niso priče, ki bi videle ali slišale prestopka, temveč osebe, ki so očitno vredne zaupanja, ki so s strani enega od udeležencev bile pozneje povabljene k nadaljnjemu razreševanju konflikta, presojanju ali celo izreku obsodbe. To je jasno razvidno iz Jezusovih besed iz katerih je razvidno, da ne omenja priče – očividce, ki bi pripovedovali svoje videnje ali verzije dogodkov, temveč samo »enega ali dva«.

V Starem Izraelu so v teh postopkih sodelovali ti. starešine ljudstva, leviti in duhovniki, ki so bili vredni zaupanja in so se aktivno in redno ukvarjali z branjem in preučevanjem Božje Besede in so se aktivno vključili v postopek. In to so bili tiste priče, ki so dale umoriti zlobo iz tiste zgodbe o posilstvu zgoraj.

(Miha 3:1) Rekel sem: »Prisluhnite, prosim, Jakobovi voditelji in knezi Izraelske hiše, ali ni vaša dolžnost razumeti kaj je prav?

V krščansko grških spisih obstaja ekvivalent temu, to bi naj bili maziljeni Kristusovi duhovniki (Kristjani) ali starešine ljudstva in postavljeni nadzorniki. Tako je bila organizirana originalna krščanska občina v kateri bi te osebe reševale probleme.

Če bi mi to kar je zapisala Bibija urejali in poskusili razumeti po čisti pravni logiki in pravni znanosti, ki danes velja v svetu in ki se uči v posvetnih šolah, bi razumljivo imeli veliko težavo, če bi hoteli razumeti biblijsko zahtevo po 2 pričah. Današnje pravo in sodni sistem, (procesno pravo, odvetništvo, odvetniki, porota, priče, sodniki, izvedeci, pravniki, tolmači . . .) vse je to urejeno – vemo kako (Kol 2:8). Pa tudi tam v svetu se nič ne prepušča v »Božje roke« in se krivca pogosto lahko obsodi tudi po posrednih dokazih in tudi brez očividcev. Koliko pravnikov imamo, kot je bilo videti v Rusiji, vsi ti sigurno dobro poznajo ta princip. Nikogar ni bilo zraven, vendar je veliko dejavnikov, ki pridejo v poštev in se jih ne sme zanemariti, in se upoštevajo do končne sodbe. Vse to pa niti približno ni primerljivo s pravičnostjo, ki izvira iz postave Našega Boga (Ps 48:10). Da, samo pravo nam sigurno ni dovolj, da se pravilno razume in ravna z Besedo resnice.

Ko so se v postopek torej vključile priče (»en ali dva«) kot smo videli, jasno, da niso videli začetnega konflikta. To je razvidno iz besed: »da bi se dognalo«!, Zakaj bi se moralo kaj dognati, če bi oni bili prisotni vsemu dogajanju že iz začetka? Takrat bi se to končalo v trenutku.

V proces in podajanje in preiskovanje dokazov so prisotni od takrat, ko so se vključili na povabilo ali po uradni dolžnosti in od takrat aktivno sodelovali v postopku in so s tem bili pred JHVH, pravim Bogom odgovorni, da se med Božjimi častilci oz. v občini doseže pravica. Takrat so že nastopili kot sodniki in so izrekli sodbo. Sodbo v imenu pravega Boga. Teh sodnikov v procesu ne bi smelo biti manj kot 2, najmanj 2, lahko več. In kot sodniki so potem ne samo zastopali JHVH Boga, temveč pred vsem ljudstvom bili tisti 2 ali 3 priče, ki so zagotavljali, da je proces bil pravilen in tudi sodba bila upravičena in pravična.

Ko ena sama oseba izpove svojo zgodbo je to glede na okoliščine dostikrat razumno dovolj. Če je npr. oškodovana oseba znana po moralnem življenju, resnicoljubna, poštena in pridna in podobno, takrat imamo vse razloge, da ji verjamemo, in če je njena zgodba takšna, ki nima lukenj. Če je po drugi strani tožitelj ali obtoženec nekdo, ki je znan po nasprotnih kvalitetah je vsakemu vse jasno. Okoliščine so tudi pomembne. Je sestra ali celo mladoletna oseba tista, ki je prijavila kriminalno ali nemoralno dejanje. Bi ti lahko izmislili takšno ostudno dejanje? Je kdo koga povabil na samoten kraj, kjer bi se kaj nespodobnega lahko naredilo, in zakaj bi to bilo potrebno iti tja ali biti sam s kom? Dve priči ali tri, skupaj z oškodovano – so takrat tiste, ki bodo zazidale sodbo. Pravzaprav starešine to že danes pogosto počnejo, ko se jih povabi kot priče ali svetovalce in podobno. Niso v konfliktu od začetka, se pa v postopek vključijo naknadno.

To je zgodba o dveh pričah, ki jo je razbrati o tem, kar si Bog želi v sodnem procesu glede 2 prič in tega ne smemo avtomatično enačiti s pričami, ki so se pojavili v določenih zadevah in primerih, opisanimi v Bibliji, ki so pri izvršenim dejanjem bili priče, kot tisti, ki so kaj slišali ali videli.

Zahtevane 2-3 priče so to na ta način, da so kot sodniki slišali vse, preiskali vse in se odločili o teži prestopka in teži ukrepa na osnovi Božje Besede. Tako so priče pred Bogom, Kristusom in Božjim ljudstvom.

Popolnoma bedasto je v veliki večini primerov pričakovati, da bo storilec storil kakšno nizkotno dejanje, spolni napad ali napad zoper življenje ali lastnino npr. vpričo drugih oseb, razen, če gre za že kriminalno združbo, kar je malo verjetno v krščanski občini, domnevam, ne vem. In tu je nastop »2 prič« popolnoma logičen in primeren. JHVH je dal popolno postavo in govoriti, da o kakšnih težkih primerih ni mogoče ukrepati, ker ni 2 prič (očividcev) je bogokletno. Bog je dal svojo postavo, ustanovil je svojo teokracijo in ji daje svetega duha in pričakuje, da se s temi sredstvi občina varuje, vzgaja, disciplinira in tudi ohranja čisto. To velja za zveste Kristjane – Kristusovo Nevesto, ki bo oblečena v bela oblačila in tudi druge krščanske učence.

Potem je ostalo samo vprašanje tehnične narave, kot to spet ukazuje Bog. Je kaj takega kar lahko razrešimo sami, kot bratje, osebno, ali s pričami v okviru občine z opravičilom in odpustkom in pozabo ali . . . ali pa gre za resne prestopke in celo zločine opisane v Bibliji in državnih zakonih in je za to potrebno poklicati drugega služabnika, prav tako Božjega pomočnika in mu prepustiti, da v skladu z njegovimi pooblastili in strokovnostjo ko ravna v skladu z – državnimi zakoni, ki niso v nasprotju z Božjimi, ki jih moramo spoštovati po Bibliji vsi (Rim 13:1-7) . . . izročimo osumljenega (ki, če bo res dokazano kriv, da je res zločinec, več ni naš brat – zato sem zgoraj besedi brat, sestra pisal pod narekovaji) v kazensko obravnavo, ker gre za grobo kršenje Božje in Kristusove postave in bogokletje, ki se mora očistiti iz Božje Občine in zadeva poravnana na tehtnici pravice. Tam se z državnimi organi lahko pravočasno, kar je zelo pomembno ohranijo vsi dokazi (DNK, odrgnine, odtisi, preiskava kraje ukradenih stvari, drugi forenzični postopki in detajli pomembni za pravilno razsodbo da ne padejo v pozabo). No tukaj, nihče v občini, ni usposobljen ali pooblaščen za zbiranje teh nujnih dokazov, ki jih zakon potrebuje. To bi vsekakor bilo dobrodošlo, ker ta Božja služabnica je tako obvezno dopolnilo izvajanju pravice v krščanski občini, ker ta ni več organizirana teritorialno v okviru ene države, svojega ozemlja s svojimi absolutnimi zakoni izvajanja preiskav in kaznovanja.

Zakaj vse to? Vemo. Občina mora biti čista! (Ef 5:27;2.Kor 11:2;1Kor 5:13).

Tukaj ne gre za manjše probleme (1Kor 6:2,7).

Drugo, osnovni motiv je vezan za skrb do sočastilcev, če izvajamo pravo čaščenje je opisano nekako tako:

(Jeremija 22:3) 3 Jehova govori takole: »Delajte kako je prav in pravično ter rešujte ogoljufanega iz rok goljufa! Ne delajte grdo s priseljencem, s siroto in z vdovo in ne ravnajte trdo z njimi! Ne prelivajte nedolžne krvi tukaj!

(Pregovori 31:8,9) 8 Odpri usta za tistega, ki se ne more zagovarjati, stopi v zagovor vseh, ki gredo v smrt. 9 Odpri usta in sodi po pravici ter se zavzemaj za pravico slabotnega in reveža.

»Rešujte, ne tlačite . . . odpiraj svoja usta . . . zavzemaj se, . . . sodi pravično . . . «

Ni spanja ali . . . Bog bo to ob svojem času . . . Samo dva stavka od tisočev, pa je vse jasno, da se ne smemo zanašati na svojo modrost, temveč tudi v tem iskati kaj je sveta, pravična in popolna Božja volja.

Smešno je to zapisati, vendar tudi katoliška cerkev tu postopa pošteno zadnje čase in se želi rešiti očitnih satanov iz svojih vrst. Ne morejo nam biti zgled, samo..

Dve priči – to je izraz velike Božje modrosti, ki nas želi varno voditi skozi kritične trenutke, nam omogoča duhovni raj in mir in varnost z Bogom in sodelovati v tem institutu, ki garantira, da je vse pravično in prav speljano, je neverjetno težka ali i izpolnjujoča odgovornost pred Bogom, Kristusom in krščansko občino. Vsekakor se zadeve po Bibliji morajo reševati in ni niti enega primera, ki bi nas poučil, da se ga lahko odloži v nek predal ali pomete pod preprogo (»On bo to v svojem času«). Ravno nasprotno, pričakuje se delo in rezultat v skladu z jasnimi Božjimi navodili iz Biblije (Lu 12:43). To navodilo za krščansko življenje je eno, je popolno in, če ga z Božjo pomočjo razumemo, drugih modrovanj ni nikoli bilo potrebno. V preteklosti je dano vsem, ne samo sodnikom in duhovnikom in kraljem, temveč vsemu narodu in ti so z njeno pravilno uporabo čutili Jehovovo zaščito, vedeli so kaj se sme in kaj ne in kaj lahko pričakujejo glede na svoja dela. Prestopnikov je, ko se je resnične krivce kaznovalo, posledično bilo malo in mir in varnost so čutili tudi med sabo. In s Krisusovo postavo Božja Beseda še bolj jasno sveti. Vidim pa, spet, da ti problemi obstajajo, ker je to bilo dramatično slišati na JW.TV.

 Seveda, to ni celotna zgodba!

Postava o dveh pričah, ni popolna garancija za dosego Božje pravičnosti. V Bibliji imamo jasno zapisan primer kurbeštine Jezabele, ki je s pričami, ki so lažno obtožili Nabota ali z babilonski lažnivci v primeru Joba (tako Satan z večjih številom svojih ničvrednih prič strne svoje vrste za slab konec), dosegli smrt Nabota in tudi leglizirano krajo premoženja s strani Kralja Ahaba in Jobovo trpljenje. Jasno torej, da sam princip ali zahteva po dveh pričah, celo očividcev v sodnem postopku ni Božja garancija, da se bo vse pravilno urejalo v primeru kršitev Božjih pravičnih zakonov.

Princip 2 prič je utemeljen na Božji predpostavki, da sta ti dve priči (sodnika) pred Bogom in od Boga postavljena pravična sodnika v pravičnem sistemu, neoporečna sodnika, ki sta takšna ne gledata na, kot pravi Biblija na položaj, osebnost, bogastvo ali revščino, funkcijo ljudi in podobno, odklonilna zaradi osebnih koristi in ohranjanja položaja nadzorništva ali ugleda ali zaradi strahu pred drugimi. Sama zahteva po dveh pričah še ne pomeni nič, saj na zemlji po dveh nogah hodi marsikaj, kot sem navedel primera zgoraj v tem odstavku.

Torej niti ni vprašanje kako to izvajati, to je jasno pojasnjeno, marveč bolj . . . ali obstajajo ti, ki bi to izvajali kot je treba in ali obstaja volja in hrabrost za to.

Upam, da vam bo to razsvetlilo um glede te, po moje enostavne reči.

 

A.E.

Maribor, 7. 11. 2018