Velika Vlačuga in Babilon Veliki iz Razodetja 17. poglavje – II del
Raz 17:1 Eden od 7 angelov, ki so imeli 7 posod je pristopil in spregovoril z mano in rekel: Pridi, pokazal ti bom obsodbo Velike Tempeljske Malikovalske Vlačuge*, ki sedi nad mnogimi vodami.
Raz 17:5 In na svojem čelu je imela zapisano skrivno ime: “Babilon Veliki, Mati Tempeljskih Vlačug* in Gnusnega Malikovanja Zemlje”
* V obeh stavkih je uporabljena gr. beseda “porne”, ki je v originalu pomenila prostitucijo (in ne na splošno neko nemoralo). Še posebej – tempeljsko prostitucijo, zato ne gre samo za navadno “vlačugo”, temveč pravilno za verski naziv: “Tempeljska Vlačuga”. To je tudi pravilno v kontekstu Razodetja, glede na to kje se vsa zgodba Razodetja dogaja – v Božjem duhovnem templju (čaščenja) Raz 3:12; 11:1,2.
Velika simbolična Tempeljska Vlačuga
Veliko ljudi med dvema “ženskama” omenjenima v naslovu tega članka ne dela nobene razlike. Sta dve ženski:
1.) MATI
2.) HČI
Razodetje 17. in 18. poglavje se pravzaprav ves čas ukvarja samo S HČERKO – Veliko Tempeljsko Vlačugo in jo imenuje Veliki Babilon zaradi tega, ker je ta predstavnica Velikega Babilona.
Samo 5. vrsta 17. poglavja Razodetja v teh poglavjih pravzaprav direktno omenja MATER – Veliki Babilon – ime, ki ga na čelu nosi HČERKA – Velika Tempeljska Vlačuga, s čem “hčerka” pokaže, da pripada “materi” Velikemu (ali Mogočnemu ali Starodavnemu) Babilonu, kar vse ta grška beseda “megas” lahko pomeni.
Nazivi v Razodetju so oznake pripadnosti: Raz 19:16; 6:10; 13:18; 2 Tes 2:3; Raz 14:1; 3:12. Tako “hčerka”, ki nosi ime “Veliki Babilon” pripada “Velikemu Babilonu”.
Velika Tempeljska Vlačuga
Velika Tempeljska vlačuga je očitno velika nasprotnica Boga JHVH, Njegovega Kralja Jezusa Kristusa in njunih poklicanih, izvoljenih in zvestih Maziljencev (Kristjanov) za Kraljevsko duhovništvo Božjega Kraljestva, ki se bodo zoper njo duhovno bojevali in jo premagali Raz 17:14.
Velika Tempeljska vlačuga je v Razodetju v 17. in 18. poglavju opisana kot nezvesta nečistnica Ps 119:158, morilka, krivka za uničena življenja prerokov, svetih in vseh mrtvih na »zemlji« Raz 17:6; 6:9; 13:15; 18:24 (poglej članek “Duhovna katastrofa v Razodetju”, kaj je to “zemlja” v simboliki Biblije in Razodetja).
Ta je prevzetna in s tem gnusna Raz 18:7; Pr 16:5. Je čarovnica, ki se ukvarja s spiritizmom ali z duhovnim zastrupljanjem (koren gr. besede farmakia:) Raz 18:23. In je glavna krivka za verski malikovalski odpad v Gospodovem dnevu Raz 17:3; 13:12,14,15.
Velika Tempeljska Vlačuga je zato najbolj nevarna duhovna tvorba, ki danes obstaja na zemlji. Vse, kar je v tem svetu Pravemu Bogu nasprotno – morilsko, pokvarjeno, lažnivo in nasilno – ogroža nedotakljivost in varnost življenja, to Bog sovraži. In vse to, kot smo brali v prejšnjem odstavku, kot Razodetje 17. in 18. poglavje razlaga, Velika Tempeljska Vlačuga duhovno proizvaja na svojem duhovnem področju s čem ogroža večno življenje mnogih.
Njeno najhujše zlo je verska laž. Te laži neposredno ogrožajo od Boga obljubljeno večno življenje mnogih na zemlji Jan 12:50. Te, ki jih Bog milostno vleče k rešitvi izpod greha in smrti in izpod krivčne tlake tega Satanovega sveta Ps 119:163; Jan 3:16; 14:6; Mat 5:5; Pr 8:32-36; 8:10, 16-19; Raz 3:18. Zato je ta internetna stran tudi ustanovljena, za opozorilo vernim ljudem, kakšna prikrita nevarnost na poti v Božji raj danes obstaja.
Za Veliko Tempeljsko Vlačugo lahko mirno rečemo, da je ona tista velika simbolična ovira, utrjena “gora” verske ureditve, ki nasprotuje Božjim zvestim častilcem v Zah 4:7. Mar 11:12-14,17,21,23; Lu 17:1,6. Iz tega, da jo sam Bog opisuje kot vlačugo ali nečistnico – jasno vidimo, da je to verska skupina, ki je odpadla od samega Boga. In kot nekaj kar Boga osebno prizadeva.
Da je vlačuga odpadla od Boga?
Premislimo, zakaj bi jo sicer Bog označil s takšnim nazivom – Vlačuga? Bi lahko odpadla od koga drugega – pomembne osebe, kot je – Hudič, morda gre za to?
Če bi ta odpadla od Satana, bi bila na Božji strani. Če bi odpadla, se odvrnila od tega hudobnega sveta, ta bi spet bila na Božji strani, ker je ta svet v celoti pod Hudičem, ker mu je to začasno dovoljeno 1 Jan 5:19.
Ne, nasprotno, ta “ženska” je Bogu nasprotna Velika Vlačuga, ker je odpadla, se odvrnila od Pravega Boga.
Ta simbolična ženska je sprva v sebi imela člane Kraljestva in bi jih morala ohraniti čiste in svete po žrtvi Jezusa Kristusa, vse do končnega zapečatenja (potrditve pravičnosti s strani Boga) za kraljestvo Jan 15:3,4; 3 Mz 5:2; 22:1-3,9; Heb 10:1,10,12-14; Raz 7:3; 2 Kor 1:22; Ef 4:30.
Kaj bi Hudič dal, da lahko pokvari čisto vse, kar se nahaja v tej simbolični “ženski”!! Bog ve, da Hudič to hoče, zato žensko in njeno seme . . . duhovno varuje na najboljši način. Kaj je naredil Bog?
V PUŠČAVI
Da bi se tisti, ki so povabljeni v zavezni odnos z Bogom in Kristusom za Kraljestvo Raz 12:1,2, ohranili od smrtonosnega duhovnega vpliva Satana – laži in zvijač iz njegovih ust Raz 12:3,4,15,16 je Bog te zveste Kristjane pod zaveznim odnosom za Kraljestvo (simb. žensko 1 Mz 3:15; Mat 13:37) zavaroval tako, da jo je skril v simbolično »puščavo« Raz 12:6,14. Torej daleč od mesta ali svetnih (krščanskih in drugih) religij, ki so s svojimi praktikami in nauki daleč globoko v duhovni temi, ki bi “žensko” oziroma njeno seme lahko duhovno uničili.
Ta »ženska« v simbolični »puščavi«, kot v Bibliji zanjo piše, v stavkih Raz 12:6,14, dobi od Boga pravilno in pravočasno duhovno hrano resnice in je res na najbolj varnem mestu, daleč od mestnega verskega vrveža tega sveta in njegovih religij.
Vendar . . . kot to pojasnjujejo članki na tej internetni strani, nekaterim od teh Kristjanov, semenu žene, to očitno ne diši! Od Boga in Kristusa in njegovih priprav (Ps 23; 1 Pet 2:24,25) se ločijo, ali odpadejo Rim 9:27; Gal 6:16; 2 Tes 2:11,12.
Odpadejo od Boga, resnice, kraljevske “Nove Zaveze”. Nočejo ponižno čakati na Nebeško Kraljestvo in delajo po svoje Žal 3:24,26; Mih 7:7; Mat 6:33; 13:37-43; 2 Pet 3:13. Postanejo piramidna vladavina, ki je vidna po vsem svetu, vsem vernikom. Vladavina, ki jo sami vodijo kot “Vodstveni Organ” nad soverniki 1 Sam 8:5,7; Mat 23:10.
Namesto Priče za Boga, svoj vzvišeni položaj pred Bogom neopazno in po tiho spremenijo predvsem v čaščenje sebe, kot, da bi bili bogovi Iz 43:12; 2 Tes 2:4.
V ospredje čaščenja pride človek verske Organizacije in s tem iz krščanske občine neopazno izrinejo edinega in pravega voditelja, Jezusa Kristusa Mat 23:10. Postavijo “spomenik” svojemu imenu, kakor so to malikovalski verniki delali v starodavnem Babilonu in temu podobno nekateri nezvesti Izraelci iz preteklosti 1 Sam 15:12; 2 Sam 18:18.
S temi ne biblijskimi ali ne svetopisemskimi spremembami na zemljo pade gosta duhovna tema in zveste Kristjane, omenjene zgoraj, ki so na poti k pečatenju za Božje Kraljestvo ta nezvesti del ženske s svojo novo versko organizacijo začne teptati ali preganjati in to ravno tam, kjer bi ti morali uživati duhovno zaščito: v krščanski občini Raz 8:10-12; 9:1-4; Lu 21:12; Jan 15:20; 16:2. Tukaj glavno vlogo igra ta ista Božja ženska. Sedaj je v Božjih očeh Tempeljska (Duhovna) Vlačuga.
Na tej točki nasprotja s strani odpada se izpolni 1 Mz 3:15; (sovraštvo – ali nepomirljivo duhovno nasprotje dveh semen: Med zvestim ženinim semenom in nasprotnim semenom te iste ženske, sedaj duhovnim “kačjim” – Satanovim, babilonskim, Vlačuginim Gal 4:16,29; 5:1; Ef 6:12.
Ne, da tega sovraštva ni bilo že prej. Satanovo seme je že prej preganjalo Božje, “ženino”. Jezus je tudi, kot del semena te “ženske” bil preganjan in celo strt, kot zapiše 1 Mz 3:15; Mar 15:11-37. To, kar je danes posebnega, je to, da je to čas kulminacije in končnega spopada med tema dvema semenoma.
Tega boja in nasprotja prej ni moglo biti, ker se to seme prej ni razodelo in razumelo tako jasno, zakaj tukaj točno gre. Semena na obeh straneh sta šele v “zadnjih dneh” popolnoma razvita in prisotna (Mat 13:24-30, 37-43)
– eno, zvesto, bo odsevalo duhovni sijaj, duhovno resnico Boga, Kristusa in njunega Kraljestva Jan 9:5; 8:12; Mat 5:14-16,
– drugo, nezvesto, ki mu Bog ni več podpora in nima več duha maziljenja, pa bo povzročalo duhovno “Gnusobo Opustošenja“: Jer 23:20; Ezek 38:16; Dan 2:28; 31-35; 44,45; Apd 2:16-21; Dan 11:31; 12:9-11!
Ženska v odpadu seveda ni nedejavna.
Na začetku je posebna, v Božjih očeh primerna, z očitno dobrimi motivi in ji je Bog sprva tako naklonjen, da ji celo nudi zaščito. Ta je na začetku očiščena in v Božjih očeh izvaja sprejemljivo obliko religije, ki temelji na pravilnih osnovnih biblijskih resnicah. Ženska tudi ni del Satanovega sveta Jan 17:16, (je v simbolični »puščavi«, daleč od tega sveta), kot smo brali v Raz 12:6,14.
V tej simbolični »puščavi« čez čas Ženska neprevidno organizira svoje delovanje, kar ni narobe, vendar tako, da kot v drugih religijah tudi ta preraste v ti. Versko ORGANIZACIJO, ki se spremeni v hierarhični oblik delovanja z vladanjem.
Torej, v religiozno obliko, ki jo ni ustanovil Bog. V skupnost, ki jo začnejo hvaliti, poveličevati njene dosežke in vidne člane. V religijo, ki je organizirana nasprotno Božjim navodilom. In jo tako versko poudarjajo, da jo s tem postavijo na pomembno mesto čaščenja in z vsem tem – malikujejo!
Kristus in ostalo zvesto Božje seme Raz 14:1-3, to je Božje ljudstvo / narod / Božje Kraljestvo pa s tem izgubijo svoj pravi pomen.
Ta verska ORGANIZACIJA razširjena po vsem svetu postane Ženino versko področje vladanja, kar Kristjani po Jezusovi prepovedi ne bi smeli početi na zemlji – vladati. Jan 6:15; 18:36; Raz 17:2,15.
Tej vladavini rečejo “teokracija” (Božja vladavina). Imenujejo jo tudi “Po duhu vodena Božja vidna organizacija”. To so kar so vse izmišljeni verski termini – tega ni v Bibliji in ne bi smelo obstajati pri pravem čaščenju. V praksi gre za človeško vladavino, sestavljeno večinoma iz nemaziljenih pripadnikov drugih narodov, ki niso pripadniki Božjega Kraljestva.
Ti z vlačugo vladajo v okviru svojega duhovnega področja – vsem svojim sovernikom in svoji organizaciji, kar se ne bi smelo 2 Mz 23:31-33; 34:12; 5 Mz 17:15; Ezra 9:2; Lu 4:5-8; Žalostinke 1:10 – Biblija temu vladanju Ženske pravi »mesto« Raz 17:18.
Poglejmo zanimivo povezavo v biblijski knjigi Razodetje 12. in 17. poglavje, ki jasno pokaže Vlačugin odpad, na odpad tistih, ki so pripadali zavezi za Božje Kraljestvo:
Od kod pa prihaja ta simbolična ženska – “Velika Tempeljska Vlačuga”?
Ta ženska, sedaj po Bibliji imenovana – Velika Tempeljska Vlačuga, ki se ne drži svoje Kraljestvene zaveze sklenjene z Bogom po Jezusu Kristusu 1 Sam 8:5,7,19,20 in na to Nebeško Kraljestvo ne čaka Mat 6:33; 2 Pet 3:13, se še vedno nahaja . . . kje že? V simbolični »puščavi« ali »pustinji« Raz 17:3!
Da, Janez, zapisovalec Razodetja presenečeno (Raz 17:6) gleda to žensko.
Zakaj tukaj poudarjeno presenečenje poleg vseh drugih neverjetnih videnj? Zato, ker gre za isto žensko, ki jo je v preroškem videnju videl že prej – kot je maloprej omenjeno – v Razodetju 12:1-6,14. Samo takrat, kot tam piše je videl žensko obsijano in okrašeno (Sonce, Luna, zvezde), da se ve, da pripada samemu Bogu in Njegovemu Kristusu.
Raz 12 :
Raz 17 :
Oba videnja Žensk (iz Raz 12. in 17. pogl.) sta videnja ene in iste ženske in v obeh slikah ali vizijah se ta “ženska” nahaja v “puščavi“.
Po tem opisu, kjer se v obeh primerih nahaja ta ženska, – “v puščavi“, nam je potem to Božje sporočilo jasno, da je to ena in ista “ženska”.
To, kar je Bog nekoč imel za svoje, je sedaj po večini, končalo v odpadu – duhovnem vlačugarstvu. Raz 2:5,9,14,20 . . .
To kar se dogaja s to žensko nam postane jasno z opisi, od časa, ko jo je Bog odpeljal na varno (v “puščavo“) 12. poglavje Razodetja. In zgodba z njo se konča z opisom v Razodetju v 17. in 18. poglavju (v puščavi ali pustinji Raz 17:3).
Sedaj torej . . . (Raz 17:1,18) namesto vsega prvotnega sijaja – to isto »žensko« Apostol Janez, ki je dobil vizijo Razodetja, “presenečeno” vidi v eni povsem drugačni luči. Ta je postala nasprotna izdajalska Vlačuga, morilka.
Ta »ženska« sedaj jezdi nevarno neukrotljivo in za zavezo in jedro čaščenja Bogu tujo zadevo: 7 Glavo Divjo Zver – versko organizacijo ljudi iz narodov, ki nimajo Božjega duha maziljenja. V vsem svojem sijaju v tej zavezi z narodi (narodnostnimi skupinami), ki so z oznanjevanjem sprejeli vero, Vlačuga, kot je v Bibliji opisana – uživa svoj status in ostale vernike upravlja ali vodi (“jaha”), kot Vodstvo!
Koliko bolj je Janez presenečen, ko sliši, da je ta, sedaj Velika Tempeljska Vlačuga zapečetena na čelu z zlim imenom Veliki (ali Starodavni) Babilon (Raz 17:1,4,5). In je ta sedaj preko svoje zveri izvor preganjanja pravičnih in istočasno izvor malikovanja in poveličevanja človeka (sebe) in njegovih (svojih) dosežkov, pravzaprav samo-čaščenja!?
Ta Vlačuga danes pregona in morjenja zvestih ne vrši osebno. Zgodovina se ponavlja.
V preteklosti je v prvem stoletju izraelska verska Tempeljska Vlačuga (maziljeno izraelsko tempeljsko duhovništvo) Jezusa pravtako umorila preko narodov, ki niso v zavezi: Mat 27:1,2,20,23.
Danes to duhovno “morjenje” zvestih (onemogočanje njihovega čaščenja, izobčevanje), krščanska Tempeljska Vlačuga pravtako počne preko narodov, ki so ji blizu.
Te narode, ki so kakor tujek v svetišču templja – kakor zver, Biblija napove da bo danes ta Vlačuga “jahala”, torej usmerjala, vodila, učila. In na njih izvajala velik duhoven in čustven vpliv (Raz 17:3; 13:11,12,15).
Preroška napoved pregona zvestih Kristjanov s strani “Ženske” – Tempeljske Vlačuge se najde tudi v Ezekielovi preroški knjigi, kjer je Božje ljudstvo bilo speljano s strani vernih učiteljev/prerokov na napačne poti.
Ženska je imenovana kot lovka ptic, ptičarka, ki ohranja pri življenju hudobne in maltretira in mori pravične in jih spravlja v stisko.
Ta govori o miru in varnosti pri Bogu, ko tega ni Ezek 13:10; 1 Tes 5:3. Bog bo vse to, kot napove, obrnil zoper njo, zoper svoje nezveste maziljene preroke, voditelje in starešine združene v to zavezo imenovano “Ženska Vlačuga”.
Kaj bo “Ženska” delala je že zdavnaj napovedano: Ezek 13:1-14:5 (laži o vsem mogočem in še posebej o miru in varnosti z Bogom in malikovanje 1 Tes 5:3; Raz 13:4,12). Simbolično in v duhovnem pomenu po Bibliji so Ženske ne pozabimo zaveze: Gal 4:24-26).
Da, glavni, očem nevidni, duhovni, z Biblijo napovedani pregon zvestih je v okviru čaščenja Boga JHVH, s strani Bogu nezvestih častilcev in ne iz nevernega, Bogu odtujenega sveta.
Svoje zveste bo Bog z uničenjem teh nezvestih, pod zavezo imenovano “Ženska – Tempeljska Vlačuga” tako maščeval. Raz 17:16
Res, odpadli sistem, odpadla tempeljska vlačuga je veliko presenečenje za Apostola Janeza, ki je takrat dobil ta videnja in pisal Razodetje . . . in tudi za nas danes! Pri tej, sedaj vlačugarski “Ženski” ne gre za ti. krščanstvo, kot to ti učitelji Prič učijo, da bi odvrnili pozornost od sebe. Niti ne gre za katerokoli od množice krščanskih religij, ki i tako nikoli niso bile v kraljevski zavezi. Gre za njih, prave Maziljence. Prave, ampak s časoma – nezveste!
“PUŠČAVA” – Povezava s Preteklostjo
To, da je »Žensko« (12. poglavje Razodetja), Bog malo pred koncem te tempeljske ureditve in ostalega hudobnega sveta – na začetku “Gospodovega dne” zaradi njenega duhovnega varovanja odpeljal v simbolično »puščavo« Raz 12:6,14 – je zgodba zelo podobna mnogim biblijskim zgodbam iz preteklosti o mnogih zvestih prerokih in služabnikih Pravega Boga JHVH – o Mojzesu, Eliju, Davidu, pa tudi celotnemu Izraelskemu Narodu. (2 Mz 2:15; 7:16; 13:17; 16:35; 24:18; 5 Mz 8:2-5; 1 Kr 17:2-6; 19:1-18; 1 Sam 23:14; Ps 68:7-10; ).
Tam so vsi ti v času težav uživali odlično in najboljšo možno Božjo zaščito od Satanovega sveta, drugih narodov in njihovih religij. Tam so se Izraelci lahko duhovno utrjevali, duhovno očistili in pripravili za službo Bogu, ki je imel visoke moralne in duhovne zahteve za svoje ljudstvo.
In enako se je na Božjo službo pripravil tudi Jezus Kristus, ki je v »puščavi« užival mir in Božjo duhovno zaščito stran od odpadlih duhovnikov in Farizejev tega časa Mat 4:1; Mr 1:12; Lu 1:80. Jezus zaradi tega ni pripadal takratni nezvesti verski upravi (mestu) tega sveta Jan 17:14-16.
Isto je z “Žensko” danes, ki je tema tega članka, ki je nekoč bila del Božjega semena in del pravičnega Božjega namena. Bila je ločena od sveta laži in zavarovana v simbolični “puščavi” Raz 12:6,14. Vendar je del te skupine začel odpadati od Kristusovega vodstva in eventualno končal v odpadu in zavezništvu s svetnimi “prodajalci olja” – Raz 3:18; Mat 25:1-12. Postali so Velika Tempeljska Vlačuga, ker se te priprave in zaščite niso okoristili.
Tavanje, ugibanje in izmišljanje o Tempeljski Vlačugi
Mnogi tavajo, ugibajo in na koncu “modro” sklenejo, da je Velika Tempeljska Vlačuga neka od klasičnih oblik religije v kateri se časti ta ali oni bog, malikuje mrtve in nežive malike in svetnike ali ikone, religija v kateri obstaja hudobnost in nemorala, pohlep, napačni biblijski nauki.
In ker so čisto vsi, vse religije zgrožene nad Božjimi, to je biblijskimi opisi te Velike Tempeljske Vlačuge, se hitro ogradijo od nje – v stilu: “Ne to kar Biblija piše o njej, nismo mi, to so oni drugi tam”. Res? Biblija pravzaprav pravi, da je Veliki Babilon Mati Vlačug (množina). Rekli bi, da jih je precej! Vsak bi zato moral najprej razmisliti o sebi!
Ampak, ne, pri Veliki Tempeljski Vlačugi nam JHVH Pravi Bog sporoča nekaj glede na razširjeno miselnost zelo nenavadnega.
Nekaj, kar se dogaja povsod in je res čudno, da tega religije ne opazijo, da bi se ob tem, potem lahko zamislile vse. In ključ za razumevanje te “skrivnosti” tega načina čaščenja je ravno v imenu, ki ga ta ima na čelu – “Veliki Babilon, Mati Tempeljskih Vlačug in Gnusob Zemlje”. Ključ je v preteklosti, v tem kar Biblija piše o tej temi! Ta, Babilon je v preteklosti lepo opisan v Bibliji in ta knjiga od Boga nam jasno razloži zakaj je Bog danes nekaj opisal kot Vlačugo z imenom Veliki Babilon!
Starodavni Veliki Babilon
Velika Tempeljska Vlačuga – ta verski odpad, so torej, jasno, nekateri od teh Maziljencev, ki sedaj, kot simbolična vlačuga pripadajo drugi ženski, drugi simbolični zavezi – Velikemu (starodavnemu) Babilonu.
- Starodavni Babilon je s strani raznoraznih učiteljev vedno v prvi vrsti smatran za malikovalsko mesto s številnimi kamenimi, železnimi in lesenimi podobami, ker je v sebi imelo, kot zgodovinarji in arheologi opisujejo, veliko malikovalskih objektov – razne podobe neživih bogov in njim posvečene templje.
- Ko pa Biblija poroča o Babilonu, v ospredje postavi nekaj drugega, (mrtve malike pa kot postransko stvar). Poglejmo biblijske stavke o Babilonu:
Gradnja babilonskega mesta in stolpa
1Mz 11:1-4 1 In celotna zemlja je imela en jezik in eno govorico. 2 Ko so ti potovali proti vzhodu, so naleteli na planoto v deželi Šinar in se naselili v njej. Pogovarjali so se med sabo: Gremo narediti opeko in jo žgimo z ognjem. In opeko so uporabljali namesto kamna in bitumen za malto. 4 Rekli so: Zgradimo zase mesto in stolp z vrhom v nebu za svoje ime, da se ne razkropimo na delčke po obličju celotne zemlje.
Božja reakcija je bila:
1Mz 11:7,8 Pridite, spustimo se tam, pomešajmo jim jezike, da ne bodo razumeli en drugega govorice. 8 Tako jih je JHVH sam razkropil od tod po obličju vse zemlje, da so zapustili gradnjo mesta.
Vprašajmo se – kdo je prišel na idejo o gradnji, vodil gradnjo mesta Babilon, Babilonskega Stolpa, vso to stvar upora zoper pravo religijo Boga? So to bili kakšni neživi maliki, bogovi, idoli . . . ali . . . človek. Kaj Biblija razkriva? Človeka seveda!
Starodavni Babilon, kot iz Biblije spoznamo, je kot velika mestna uprava, s svojim kraljem in veličastno organizirano vladavino – že od prvega, prevzetnega in Bogu upornega kralja Nimroda, ustanovitelja Babilona 1 Mz 10:8-12. Ta se glede na versko čaščenje ni oziral na to kar je dejansko volja Pravega Boga.
Čez nekaj tisoč let beremo o dogodkih v zvezi z Izraelci v času babilonskih kraljev Nebukadnezarja, Belšazarja. Spet, še enkrat vztrajno, vidimo eno in isto biblijsko sliko dobro in močno organiziranega mesta, organizirane vojske, državne uprave Babilona, njegove religije. In v kontekstu – tudi kazensko, povzročeno od Boga JHVH, disciplinsko ujetništvo Izraelskega naroda pod to velesilo, zaradi neposlušnosti in odpadanja od Pravega Boga.
Biblija nam v vseh teh primerih usmerja pozornost na te trmaste, uporne, nespametne človeške vladarje in njihove vladavine in ne na . . . mrtve, nežive malike iz kamnov in lesa.
Sicer so ti vladarji delali v ime različnih božanstev, ki so si jih sami izmislili in določili za čaščenje, ampak odločitve so bile njihove, človeške in organizacija – človeška. Rezultati – to je njihov izdelek, mesto Babilon, »krasota kraljestev« Iz 13:19, je izdelek, po katerem se še vedno spominjamo Kaldejcev ali bolj znano – Babiloncev.
Komu so služili podaniki na Babilonu? Komu ljudstva? Kdo je bil glavni? V ospredju je vedno ŽIV ČLOVEK in ne lažna in mrtva (neživa) božanstva izdelana iz lesa, kovin in kamnov s katerimi so pravzaprav oni na vrhu svoje množice ljudi držali v strahu in podložnosti. O tem dejstvu, v Velikem Starodavnem Babilonu beremo o dogodku, ko je kralj postavil svojega “boga” – malika in ukazal čaščenje (s čem bi vsi priznali superiornost – ne malika, temveč vladarja!:
Dan 3:5 Ko se zaslišijo zvoki roga, flavt, harf, žičnih instrumentov, lir, in vsega drugega naj se pade na tla in počasti zlato podobo kralja Nebukadnezarja 6 Kdo pa ne bo padel, da jo počasti bo v trenutku vržen v od ognja zažarelo gorečo peč. 10 Ti si kralj zapovedal . . . (malikovanje njegove podobe) 12 . . . Ti možje se ne zmenijo zate kralj in tvoje bogove ne hvalijo in tvoje postavljene zlate podobe ne častijo.
Glavni bog (in malik) Babilona, kot smo brali iz stavkov iz Danielove knjige zgoraj, ki se ga je moralo poslušati in pobožno častiti, mu biti popolnoma pokoren . . . je vedno bil ŽIV ČLOVEK namesto Pravega Boga. To je glavna značilnost tega mesta!
Pomembno sporočilo izza vsega tega, kar so počenjali vladarji v Babilonu je nekako to: častite to, kar sem jaz določil za čaščenje in s tem boste pokazali, da ste mi popolnoma poslušni in da me imate za Boga ali božanstvo!
Imejmo to v mislih, ko bomo še naprej brali o Vlačugarski Tempeljski Ženski – odpadnikih in njihovi verski Organizaciji narodov, ki se jo, kot Biblija napoveduje, mora častiti, poslušati, ji biti podrejen in se s tem posredno, prituhnjeno časti to “Žensko” – odpadnike.
Primerjaj to trditev z opisom delovanja “Dvorogega lažnega Jagnjeta” (pozneje imenovano Ženska, Tempeljska Vlačuga) kako prisiljuje častilce, da se časti njeno babilonsko podobo: 7 glavo Zver: Raz 13:11-13, 16-18!
On, človek, v sistemu babilonskega čaščenja, določa čisto vse in ureja tudi čaščenje. In to je najbolj znana značilnost Babilona. Na to nas usmerja Razodetje 17. poglavje z Veliko Tempeljsko Vlačugo, ki je v tem popolnoma ista, kot Veliki ali Starodavni Babilon.
Vprašajmo se, ali je katera religija danes organizirana drugače, tako, da v njej ni (pre)pomembnih ljudi, ki določajo, vodijo in imajo vso oblast in so v ospredju bolj kakor Bog, Jezus in Božja Beseda, Biblija (Sveto Pismo)? Kako pa že govorijo? . . . “Ne, to nismo mi – to so oni drugi”? Mi smo ta pravi “čistuni”!
Zgodilo se je točno kakor je Pravi Bog po uporu in grehu prvih ljudi – Adama in Eve v edenskem vrtu dejal v 1 Mojzesovi 3:22: Glejte, človek je postal kakor eden od nas (kakor bog), seznanil se je z dobrim in zlim (po domače – začel je sam določati kar je prav in kaj narobe pri čaščenju) . . .
Ljudje v odpadu so torej hitro (1. zgrajeno mesto po Bibliji je tako bil – Babilon) ubral eno svojo versko pot. Skozi svojo, človeško organizacijo pa je od začetka sam določal kaj je prav in kaj narobe in je začel samega sebe poveličevati – vse brez Boga ali še huje, pod zapeljivim plaščem čaščenja Pravega Boga.
Bistvo Babilona, te verske organizacije živih ljudi, je to, da so to odločanje in ta verski upor prestavili na eno višjo raven, organizirano in v obliki religije. Tam se je ta neposlušnost Bogu, dejansko upor z Babilonom začel in od tod so po tej praksi vse človeške religije dobile skupni imenovalec – “Babilon Veliki, Mati Tempeljskih Vlačug in Gnusnega Malikovanja Zemlje” Raz 17:5. On, živ človek začenja razmišljati neodvisno od Boga, postavlja svoja pravila. Se ne ozira na Boga in si celo dela svoje bogove (malike) – izbira katerega boga bo častil 2 Mz 20:3,4; 5 Mz 5:8; Iz 44:16,17; Rim 1:21-25.
Celo Satan, ki je v Edenskem vrtu ljudi napeljal v odpad od Boga, sebe ni postavil v to vlogo nad človekom, da bi odkrito postal njihov bog, niti kakšne nežive podobe. Ne, ta, Satan je ljudem dal možnost, da sami v svojih očeh postanejo bogovi (1 Mz 3:1-5).
Kot tistega, ki upravlja svetom, je Biblija Satana pozneje imenovala »bog tega sveta«, kot tistega, ki sam določa kaj je prav in kaj ne in kot tistega, ki določa kaj se bo zgodilo in kaj ne Jan 12:31; 16:11; 1 Jan 5:19. Kar se tiče človeka, ta je v svojem področju (zemlje) postal bog (lažni, z malim b) in malik sam sebi in drugim Fil 3:18,19. In na žalost je enako tudi v okvirju prave religije Rim 16:18.
Tako človek, ki je od samega začetka človeške zgodovine v odpadu od Pravega Boga, postavlja v ospredje sebe in ne svoje malike. Tako je nezvesti skupini Kristjanov: “Velika Tempeljska Vlačuga” danes, njen malik “7 glava Zver” – njena “uspešna” in “napredujoča” človeška organizacija (Raz 13:11,12,14). Tako zapišejo:
w01 15. 5. str. 13 odst. 19 Hvalimo Jehova, ker dela velike reči!
” . . . . Napredujoča teokratična organizacija ljubeče nadzoruje kraljestveno dejavnost s pomočjo 110 podružničnih uradov Jehovovih prič . . .”
Da končamo s starodavnim Babilonom. Kralju Nebukadnezarju je babilonsko kraljestvo bilo jasno sredstvo samo-poveličevanja (Dan 4:30). Da, njega in ne neživih malikov naokoli. In isto je ne pozabimo s tempeljsko “Žensko” Velikega Babilona iz Razodetja – z današnjim verskim odpadništvom, ki se ima za boga in to v Božjem Duhovnem Templju – v Krščanski občini, kjer se časti Pravega Boga: 2 Tes 2:4.
Ta Ženska – drugače povedano, njihova podoba – to superiorno vodstvo, ki se je mimo vseh Maziljencev – Kristjanov, samo imenovalo “Vodstveni Organ” in Božji “Zvesti in Preudarni Suženj”. To je tudi tempeljska organizacijska hierarhija, kot non-stop poudarjajo: “zaslužnih”, izredno “pridnih”, “sposobnih”, “organizaciji zvestih”, “požrtvovalnih” povišanih in hvaljenih posameznikov:
w01 15. 5. str. 13 odst. 19 Hvalimo Jehova, ker dela velike reči!
Kakšno veselje je videti, da velika množica, ki hvali Boga, šteje že kakih 6,000.000 ljudi! Maziljeni ostanek je skupaj s svojimi družabniki, drugimi ovcami, z očitnim Jehovovim blagoslovom organiziran v kakih 91.000 občin v 235 deželah. Zaradi neutrudnega prizadevanja ‚zvestega in preudarnega sužnja‘ smo vsi dobro duhovno nahranjeni.
Zato še naprej oznanjujemo po vsem svetu in, kjer je treba, gradimo tiskarne, betelske in misijonarske domove ter kraljestvene in zborske dvorane.
– – – – – –
Temu stalno poudarjenemu verskemu početju hvaljenja zemeljskih reči in čaščenja ljudi se reče Babilonska religija.
Zato Jezus danes nosi duhovno bojno ime
- Mihael (grško: “Kdo je Kakor Bog“? Raz 12:7).
- Seveda je to zato, ker se v Duhovnem Templju, kjer glavno Besedo imata Tempeljska Vlačuga in njena Organizacija – 7 glava Zver (Raz 11:1,2; 13:4,5), čaščenje izvaja drugače, kakor bi se moralo. Govori se, hvali in povišuje nekoga drugega (stališče srca in duha): “Kdo je kakor Zver“? Raz 13:4.
Bog JHVH, Njegov Kristus, kot voditelj (in Božji sveti duh, kot vodilna sila v življenju krščanske občine), vse to kar je pomembno – je postavljeno na zadnje mesto. Oba, Bog in Njegov Kralj Kristus, sta postala kakor služabnika ljudem Iz 43:24, ki so se postavili v ospredje!
To je tudi od vsega začetka bil starodavni Babilon. Bil je versko kraljestvo človeka in ljudi, ki je zanemarilo in poteptalo Boga in ga z neposlušnostjo omalovaževalo a sebe postavilo v ospredje. Nekako podobno splošni in danes jasni filozofski miselnosti tega sveta: “Človek je namesto Boga, postal merilo vsega”.
Poglejmo en primer: Organizacijo Prič, ki trdijo, da častijo Pravega Boga. Vendar bolj, kot to kar govorijo, nas zanima, kot nas je naučil Jezus – kaj to govorjenje pomeni v praksi, kakšni so njihovi sadovi in dela Mat 7:15,20!
Ti sadovi so drugačni. Poglejmo pri njih samo en primer miselnosti Velikega Babilona – poveličanost ljudi (tekst sem poudaril jaz):
Članek: W14 15.11. str. 9–10 “Zakaj moramo biti sveti”, v podnaslovu:
“BODIMO SVETI, TAKO DA SMO POSLUŠNI” piše:
7 Ko so v Izraelu ustanovili duhovništvo, so velikemu duhovniku Aronu in njegovim sinovom z ovnovo krvjo namazali desno uho, palec na roki in palec na nogi. (Beri 3. Mojzesova 8:22–24.) Takšna uporaba krvi je ponazarjala, da bodo duhovniki poslušno in po najboljših močeh izpolnjevali svoje dolžnosti. Podobno je veliki duhovnik Jezus dal popoln zgled maziljencem in drugim ovcam. Njegovo uho je bilo pozorno na Božje smernice. Njegove roke so izpolnjevale Jehovovo voljo in njegove noge niso nikoli skrenile s svete poti. (Jan. 4:31–34)
8 Maziljeni kristjani in Jezusove druge ovce morajo posnemati značajnost svojega Velikega duhovnika. Vsi Jehovovi častilci se morajo poslušno podrediti smernicam iz Božje Besede in se ogibati tega, da bi žalostili Božjega duha. (Efež. 4:30) Morajo ravnati »steze svojim nogam«. (Heb. 12:13)
Do tu (ta 7. in 8. odstavek v članku) je vse v redu in prav. Človek bi rekel – kako super?!. Ti pa res zastopajo poslušnost Bogu in njegovim smernicam in se zgledujejo po Jezusu, imajo čisto čaščenje, ki ne malikuje ne človeka, ne karkoli drugega!
Ampak naobrnitev, praksa, (nauk in sadovi Mat 7:15,20) – to je popolnoma druga zgodba!
V nadaljevanju, v 9. odstavku tega članka se zgodi popolno nasprotje – s poveličevanjem ljudi in njihove organizacije. Tam beremo kako so to skoraj neopazno naobrnili – s kom je »v čast« sodelovati, koga poslušati, ubogati iz vsega srca, komu se podrejati?
Preberimo to nadaljevanje in nauk, ki ga Vodstvene Priče podajajo pod mizo drugim. Misli, ki se ne bi smele pojaviti v pravi religiji, pri čistem čaščenju (Boga). V nadaljevanju beremo tako:
9 Razmislimo o spodbudnih besedah treh bratov, ki imajo zemeljsko upanje in že desetletja tesno sodelujejo s člani Vodstvenega organa. Eden od njih je rekel: »To je prav zares edinstvena prednost. Vendar je takšno tesno sodelovanje občasno odkrilo, da so ti bratje nepopolni, kljub temu da so maziljeni. Vendar je v vseh teh letih eden od mojih ciljev ta, da ubogam tiste, ki vodijo.« Drugi brat je povedal: »Svetopisemski stavki, kot je na primer 2. Korinčanom 10:5, ki govori o poslušnosti Kristusu, mi pomagajo, da ubogam in sodelujem s tistimi, ki so na čelu. To pomeni ubogati iz srca.« Tretji brat pa je rekel: »Ljubiti, kar ljubi Jehova, in sovražiti, kar on sovraži, pa tudi nenehno iskati njegovo vodstvo in delati to, kar je njemu všeč, pomeni, da ubogamo njegovo organizacijo in tiste, po katerih izpolnjuje svoj namen z zemljo.« Ta brat je izvedel, da je Nathan Knorr, ki je kasneje postal član Vodstvenega organa, brez obotavljanja sprejel to, kar je leta 1925 pisalo v angleškem Stražnem stolpu v članku »Rojstvo naroda«, kljub temu da so nekateri glede napisanega imeli pomisleke. Takšna poslušnost je na tega brata naredila velik vtis. Razmišljanje o besedah teh treh bratov ti lahko pomaga biti svet, tako da ubogaš.
– – – – – – – –
Ali v nadaljevanju, v tem 9. odstavku opazimo kje poslušnost Kristusu in Bogu? Ne. Samo jasno naobrnjeno poslušnost človeku! Je o tem govoril Jezus zgoraj, kar citirajo v odstavkih (7. in 8.) zgoraj?
Je Jezus učil, da je nekdo od ljudi na zemlji lahko na čelu, glava, voditelj, vodstvo, vodstveni organ, popoln zgled, cilj, prednost in čast, da se ga tako poveličuje? Ali je učil, da je že danes nekdo samo razglašeni “Zvesti in Preudarni Suženj”, kot to stalno ponavljajo? Nekdo tako prepomemben, da se nanj non-stop usmerja pozornost? So to učili njegovi učenci?: Mat 23:10,11; Mat 20:21,25-28; Lu 17:10; 1 Kor 11:3; Ef 1:22,23?
Je to, ko preberemo te biblijske stavke Božji, biblijski nauk, ali je to odpadniški nauk (Velikega Babilona in Velike Tempeljske Vlačuge, ki ima v znamenje pripadnosti tej lažni religiji to ime Velikega Babilona na svojem čelu?)?
Kdor ni pozoren, zlahka pade v to zanko hvaljenja, poveličevanja človeka, ki ga bodo vpeljali tisti nezvesti ali izdajalski častilci, kot jim Biblija pravi tudi – antikristi (grško: zoper Kristusa ali namesto Kristusa), ki bodo vpeljevali ne svetopisemske ali ne biblijske nauke Mat 26:41,45,46; 1 Jan 2:19; 2 Jan 7,10.
BOG ZOPER VELIKO VLAČUGO
Dolga tisočletja za Nimrodovo prvotno gradnjo Babela in Babilonskega Stolpa se je kralju Nebukadnezarju, babilonskem kralju zgodilo to:
Dan 4:30 Kralj je spregovoril in rekel: Ali ni to Veliki Babilon, ki sem ga jaz zgradil kot hišo kraljestva s svojo silno močjo in v čast svojega veličastva?
Pazimo kaj je rekel: – “Veliki Babilon”!
Isti naziv: Veliki Babilon, kot to obravnava ta članek, se pojavi v Razodetju 17. poglavje pri opisu nezveste ženske – Velike Tempeljske Vlačuge, ki ima to isto ime, “Veliki Babilon”.
Božja reakcija, zapisana v Bibliji – Svetem Pismu na slavo in poveličevanje tega kralja je takoj bila ta:
Dan 4:31-34 31 Ko je kralj to še govoril se je iz nebes spustil glas: Kralj Nebukadnezar, tebi se naznani, da bo kraljestvo odstranjeno od tebe. 32 In pregnan boš od ljudi; prebival boš med zvermi na polju, jedel boš travo kot biki in 7 časov bo preteklo nad tabo dokler ne spregledaš in spoznaš, da Najvišji vlada v človeškem kraljestvu in ga daje komur se Njemu vidi prav. 33 Ta trenutek se je to izpolnilo na Nebukadnezarju. Izgnan je bil izmed ljudi in je travo jedel kakor biki. Njegovo telo je močila rosa neba, dokler mu lasje niso zrasli kakor orlovi in nohti kakor ptičji.
– – – – – – – – –
Kaj je pravega Boga v obeh primerih tako provociralo – prej smo brali – pri gradnji mesta in stolpa, ki je dobilo ime Babilon in v času Nebukadnezarja – pri veličastni obnovi tega mesta, (“Velikega”, kot je kralj rekel) Babilona?
To je bila prevzetna hvalisavost in motiv – gradnja, sebi v čast: Jaz zgradil; S svojo silno močjo; Sebi v čast, veličastvo, spomin. Da, še normalnemu človeku ta hvalisavost gre na živce, koliko bolj Bogu?!
Babilonski dogodki tako razkrijejo religiozne, verne osebe, ki pa so s svojimi početji sebi gradili slavo in ime in ne Bogu. V obeh primerih: v času Nimroda in enako, v času Nebukadnezarja, ki so se šli bogove! Tega se očitno moramo dobro paziti.
Pravo čaščenje se nasprotno temu – osredotoča na Pravega Boga, na Njegovo ime, Njegove cilje, Njegovo voljo in edinega posrednika, pomočnika, Jezusa Kristusa, ki nam bo pomagal do večnega življenja (malemu maziljenemu številu v nebesih in večini v bodočem zemeljskem raju) Mat 6:9,10; 1 Tim 2:5; Apd 4:11,12; Mat 5:5; Fil 3:20,21.
Vsaka religija, ki poudarja ljudi, voditelje in jih postavlja na posebno mesto – je tako babilonska religija. To pomeni, da religija niti ne rabi malikovati lažne bogove, da je s tem že babilonska. Babilonska religija je predvsem čaščenje in poveličevanje človeka. Prednost človeka pred Bogom.
Poglejmo še en primer iz Biblije v času prvih Kristjanov:
Apd 12:21-23 21 In na določen dan se je Herod oblečen v kraljevsko okrašeno obleko usedel na svoj prestol in jim začel govoriti. 22 In ljudstvo je začelo vzklikati: To je glas boga in ne človeški glas. 23 In angel JHVH ga je takoj udaril, ker ta ni izkazal slave Bogu, da so ga črvi pojedli in je umrl.
– – – – – – –
Ta vladar je, kot beremo pred tem, nasprotoval mlademu krščanstvu Apd 12:1-5. Herod je bil hudoben človek, vendar to še ni bil razlog, da bi ga Pravi Bog mimo vseh ostalih slabih ljudi nekako posebej kaznoval.
Šele, ko se je zgodilo to samo-poviševanje ali malikovanje sebe, je Bog usmrtil Heroda. Še enkrat opazimo, da Bog ves čas ostro nasprotuje takšnemu verskemu čaščenju v čigar središču je človek in njegova slava.
Nedvomno je v tem času, vsepovsod bilo polno takšnih ljudi in njihovih kraljev, ki se za Boga niso menili nič. Ampak Bog, ki je dal pisati Biblijo, je v njo dal zapisati zanimive dogodke iz časa krščanstva. S tem, kar se je zgodilo s Herodom v tem trenutku, Bog ni hotel, ne da bi pokazal, kako je ta prestopek samopoveličevanja vseskozi bil pomemben in težek, in nas je še enkrat spomnil na babilonsko miselnost kralja Heroda in Svoje ostro nasprotovanje temu. In da sklenemo, Herod je bil človek, ki ni malikoval ničesar drugega, kot . . . samega sebe!
Slika: Konec gradnje babilonskega stolpa, kar je povzročil Pravi Bog s svojim posegom.
Malikovalstvo je samo zunanji vidni simptom verske bolezni – odvrnitve (odpada) od Boga in neposlušnosti njegovi Besedi.
Organizacija Prič je spet dober sodobni primer o tem, kaj pomeni čaščenje človeka, človeških dosežkov in človeške Organizacije same.
Čeprav ti dobro vedo, kar je prav in kaj narobe, to malikovalsko besedno čaščenje in poveličevanje človeške organizacije (pod oznako JW.Org – organizacije Prič) je neverjetno in odkrito razširjeno. To se sedaj počenja z oznako JW, ki predstavlja Organizacijo živih ljudi in je to oznako vsepovsod najti, kot nekakšen amulet).
A križ, prav tako neživega verskega malika, pa ne smejo nositi ali uporabljati, (kar je sicer prav): 2 Mz 20:4,5; 5 To pa zato, ker je ne samo versko čaščenje malikov, temveč že samo izdelovanje teh v okviru religije bilo prepovedano s strani Boga) Mz 5:8; 1 Jan 5:21.
Zakaj pa je amulet in oznaka JW.org – verski malik, ki je kakor križ prepovedan, v tej organizaciji – dovoljen? Zato, ker se z njim časti organizacijo (živih ljudi)! Dogaja se, kot piše v Bibliji: Raz 13:11,12,14. In tako, kot je razloženo v članku – gre za vpliv Babilona.
Literatura jim sicer pravi tako:
w68 1.3. str. 149, odst. 10 :
Članek: “Držimo se Pravega, zavračajmo Lažno” (misli se na čaščenje)!
Tam je pisalo tako:
“Podobe, verske oznake, oltarji, slike, ki opisujejo versko zmoto – vse to mora biti odstranjeno iz naše vdanosti, naših domov, odstranjeno iz družbe Novega Sveta Krščanskih Jehovovih Prič!”
– – – — – – – – – – –
Ta prepoved malikovanja v JW.org velja za mrtve, nežive malike drugih religij in se prav tako nanaša na razne državne simbole. Celo filmske in glasbene zvezde so za njih neprimerni, da se jih poveličuje oziroma časti (to je tudi prav).
Glede malikovanja ali čaščenja ali poveličevanje svoje, žive človeške, verske Organizacije (JW.Org) pa se dogaja točno to, kar opisuje Biblija, glede Velike Tempeljske Vlačuge po vzoru Starodavnega Babilona. In ta prepoved oboževanja njihove organizacije – za njih očitno ne velja.
Ne samo da to “voditelji”, “vodstvo” Prič dovoljujejo, to celo spodbujajo in besedo “Organizacija“, ki je srž njihove religije . . . v svoji literaturi dobesedno vstavijo več kot 15.000 krat, pa je niti enkrat ni najti v Bibliji. Je vsakdanja kakor pozdrav “dobro jutro”! Raz 13:11-12,14!
Kakor malikovanje neživih malikov, tako tudi za versko poveličevanje človeka in njegovih dosežkov, s čem se človeka postavlja na prestol Pravega Boga – velja ista prepoved. Velja tudi isto prekletstvo. V tem so religije zares slepe, da ne opazijo svojo veliko zmoto in svoj duhovni padec.
Presodimo sami. Pravijo, da je 1 slika = 1000 besed.
Org. Prič:
Ni dovoljeno:
Dovoljeno?
Dovoljeno?
Ni dovoljeno:
Dovoljeno?
Ni dovoljeno:
Dovoljeno?
Ni dovoljeno:
Dovoljeno?
Ubogi. Po eni strani toliko truda, a po drugi . . . zapeljani, da delajo reči, življenjsko nevarne pri Pravem Bogu.
Eno ni dovoljeno, drugo pa je? Naš malik je boljši od njihovih in bolj “teokratičen”? A vse skupaj isti šmoren!
Še enkrat Biblija opozarja: 5 Mz 4:15-19 (16. vrsta pravi, da se za verske namene ne sme niti izdelati podobe ali modela, predstavitve, sličnosti česarkoli v nebesih ali zemlji ali vodi, kaj šele versko oboževati – častiti, kot pravijo vsi tukaj omenjeni stavki).
Sklep
Zakaj je za nas, vsa ta tisočletja od teh dogodkov, razumevanje 17. in 18. poglavja Razodetja z opisom Velike Tempeljske Vlačuge z imenom Veliki Babilon tako življenjsko pomembno!? Zato, ker Biblija vnaprej, preroško pokaže, da takšen, Bogu nasproten način čaščenja, ki ga On sovraži – obstaja tudi danes, v našem času po vsem svetu in da je danes to čaščenje prisotno celo v Njegovem, to je – Božjem Duhovnem Templju, tam kjer bi se naj častilo Njega, Pravega Boga JHVH.
To pomeni, da je pravo, čisto čaščenje – omadeževano in nečisto! Edina hvala ali čaščenje, predanost lahko gre izključno Bogu in Njegovemu Kralju Kristusu. Heb 3:1-3; Celo maziljenci niso za hvalo ljudi!: Rim 2:29.
Če želimo, da bi Boga častili v skladu z njegovo voljo in da nas on pri tem podpira s svojim svetim duhom in da na koncu pridobimo Božji blagoslov, večno življenje, bomo hvalili, častili Boga, tako kot narekuje Bog s svojo besedo – Biblijo, z učenjem in z zgledom Njegovega Sina, Jezusa Kristusa in z Božjim svetim duhom. Iz 57:19; Heb 3:15; Jer 5:18,19; 16:10-13; Heb 9:14; Jan 14:15-17; Iz 42:5-8; Ef 1:13,14; Raz 5:12; 2 Kor 11:31; 1 Tim 6:13-16; Jan 3:16; 3:34-36; Rim 1:24,25; 2:2,5,6.
Varujmo se tega, da ne bi svoje javne, verske hvale izkazovali ljudem na položajih ali ljudem, ki naredijo kaj več ali “velikega” in imajo uspeh pri svojem delu. Zasebno lahko pohvalimo koga za trud (spet . . ne za uspeh!).
V preteklosti je malikovanje bilo preprosto. Malikovalca si opazil od daleč. Ta je imel neko podobo, ki je za njega bila nekaj posebnega, kakor Bog.
Danes pa se babilonskega malikovanja ne opazi, razen z duhovnimi očmi. Lesenih, kovinskih malikov ni. Ti današnji maliki so iz mesa in na dveh nogah. Njihovo delo, delo teh živih malikov je spet njim v hvalo. Kakšna zapeljava!? A pri Bogu je malikovanje – malikovanje.
In kot vemo – je to zraslo na Hudičevem zelniku in ta zelnik se imenuje Veliki (Starodavni) Babilon. Kdo se je zelo znan že, kot je zapisano v Bibliji, pohvalil s svojim velikim uspehom pred Kristusom in sebi dal hvalo?: Lu 4:5,6.
Ne povzdigujmo “svoje” (nobene) verske organizacije. Niti pod razno! To je sodobno malikovanje. Nič takega ni zapisano kot dober primer ali dovoljeno v Bibliji – Božji Besedi. To krivo samo-čaščenje, ki temelji na lažeh, je že v Raju, v Edenskem vrtu postal velik problem ljudi in je v Bibliji, Božji Besedi resno obsojeno! 1 Mz 3:4,5; Raz 12:9; Jan 8:44.
Zaradi vsega tega je za pričakovati, da bo Bog zvestim poslal in je res poslal takšno sporočilo:
Raz 18:4 In zaslišal sem drug glas iz nebes, ki je govoril: Izstopite iz nje (Tempeljske Vlačuge z imenom Babilon) narod moj, da ne boste udeleženi v njenih grehih in da ne boste prejeli njenih nadlog (udarcev, kazni ali šib).
Takšno čaščenje, ki poveličuje človeka in njegovo organizacijo in dosežke ljudi je, ne motimo se – že zdavnaj prekleto od Boga, takšna uprava ljudi ravno tako:
V preteklosti:
Jer 17:5 To sporoča JHVH: Preklet je vsak mož, ki je za svoje upanje postavil zemeljskega človeka in svojo moč išče v mesu, njegovo srce pa se odvrne od JHVH.
V preteklosti:
1Mz 11:7,8 (o starodavnem Babilonu): Pridite, spustimo se tam, pomešajmo jim jezike, da ne bodo razumeli en drugega govorice. 8 Tako jih je JHVH sam razkropil od tod po obličju vse zemlje, da so zapustili gradnjo mesta.
Danes:
Raz 16:19 In veliko mesto je bilo razdeljeno na tri dele in mesta narodov so padla in Veliki Babilon je prišel v spomin pred Bogom, ki mu bo dal čašo vina svoje jeze. Tudi Raz 17:6,17.
Bodočnost je jasna – v njej pod Božjim Kraljestvom nikoli več ne bo takšnega odpadlega nečistega čaščenja in samo-poveličevanja ljudi, ki že njim samim duhovno škodi, Prevega Boga pa ponižuje in sramoti.
Če želimo, kot je Bog obljubil, večno živeti, moramo paziti, da ni pod kakšno ceno ne sprejmemo te preklete pritajene oblike čaščenja – poveličevanja ljudi, njihovih uspehov za njihovo ime in njihov spomin! Ps 9:19,20; 52:7.
Zato za današnje čase pozorno poslušajmo biblijsko Razodetje, kaj nam to sporoča in opustimo hvalo ljudi pri svojem čaščenju:
Raz 14:7 . . . Bojte se Boga in Mu dajte slavo . . . Častite Njega . . .
A.E.