DELAVCI V VINOGRADU – PRVI IN ZADNJI Mat 19:30-20:16
Jezusova zgodba je takšna:
Mat 19:30-20:16 30 Še več, mnogi prvi, bodo zadnji in zadnji prvi. 20 1 Ker Nebeško kraljestvo je podobno človeku, Družinskemu poglavarju, ki je šel zgodaj zjutraj (6. ura zjutraj) najemat delavce za svoj vinograd. 2 In z delavci se je dogovoril za en denarij na dan in jih poslal v svoj vinograd. 3 In ko je šel okoli tretje ure ven, je videl druge na trgu, ki so stali brez dela, 4 Tem je rekel, Pojdite tudi vi v ta vinograd in dal vam bom, to kar je prav. In so odšli. 5 Potem je šel ven okoli šeste in devete ure in je naredil enako. 6 In okrog enajste ure (17. ura zvečer) je šel ven in našel nekatere brezposelne, in jim rekel‚ Zakaj ste tu ves dan brezposelni? 7 Rekli so mu, Ker nas niti en človek ni najel. Pa jim je rekel, Pojdite tudi vi v ta vinograd. In karkoli je prav, boste prejeli. 8 Ko se je zvečerilo, je Gospodar vinograda svojemu nadzorniku rekel, Pokliči delavce in daj jim njihovo plačilo. Začni pri zadnjih in končaj pri prvih. 9 In ko so prišli tisti, ki so bili najeti okrog enajste ure je vsak od njih dobil po en denarij. 10 Ampak, ko so prišli prvi, so mislili, da bodo dobili več, toda tudi oni so za plačilo dobili vsak po en denarij. 11 In ko so to prejeli, so začeli godrnjati zoper Družinskega Poglavarja. 12 Govorili so, Ti zadnji so delali samo eno uro, pa si jih izenačil z nami, ki smo prenašali breme in vročino tega dneva. 13 Enemu od njih pa je odgovoril in rekel: Prijatelj, krivice ni nobene. Kaj se nisi z menoj dogovoril za en denarij? 14 Vzemi, kar je tvojega, in oddalji se. Sedaj bom zadnjim dal toliko, kot sem dal tebi. 15 Ali zame ni zakonito narediti s tem kar imam tako kot si želim? Je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober? 16 Tako bodo zadnji prvi in prvi bodo zadnji, ker mnogo je poklicanih a malo izbranih.
Na tem stališču – odnosu
prvih (ista beseda ima pomen pomembnih, glavnih, odličnih)
do
zadnjih (pomen te besede je tudi končnih, najnižjih, najbolj oddaljenih) se gradi ta Jezusova prilika.
Vprašamo se samo, glede na Jezusovo prerokbo zgoraj, kako je bilo tistim zadnjim, ki so delali skupaj s prvimi, pod zaničevalnim škornjem teh prvih, “glavnih”, “pomembnih”, če so ti potem celo Gospodarju, Bogu, Glavi Družine upali tako zaničevalno govoriti v obraz (Lu 6:45)?
Vprašajmo se tudi to – kdo so ti prvi in kdo zadnji delavci v tej preroški zgodbi v kateri so tako izpostavljeni?
Situacija, ki se je razvila je res neprijetna.
Ali bi lahko pisci revij Stražnega Stolpa, iz Organizacije v kateri se nahajajo Maziljenci (grško: Kristjani), pokazali s prstom nase in rekli – Mi Vodilni, Vodstveni, smo tisti Maziljenci, ki so dolgoletni delavci 1. ure, hudobni, godrnjači o katerih prilika govori in prerokuje?
Zakaj bi se ravno oni, kot prvo vprašali kaj takega? Ker tiste delavce zadnje, 11. ure, tiste mlajše, pozneje povabljene (Maziljence), ti nimajo za vredne, jih ne priznavajo in zaničujejo in o njih pišejo samo slabo.
Ne, to razumevanje in priznanje se ni in se ne bo zgodilo. Tako, kot pravi Jezusova zgodba. In revije Prič, kar je še dodaten problem, zgodbo razlagajo nepravilno in našo pozornost od problema, ki so ga vzvišeni “Vodje” ustvarili . . . usmerijo drugam:
Farizeji in duhovščina iz časa Jezusa in apostolov iz I stoletja – oni so tisti hudobneži. To so tisti prvi najeti delavci (negativci).
A zadnji delavci 11. ure so po njihovo – Jezusovi učenci. Tako, kot v literaturi razlagajo in za primer – preberimo eno uradno razlago:
rsg18 del 2 Matej Jezus – pot, resnica, življenje, str. 226 (podčrtal jaz):
jy pogl. 97 str. 226 odst. 4–5 Ponazoritev o delavcih v vinogradu
“Zdi se, da verski voditelji, kot so na primer farizeji, ki so Jezusa nedavno izkušali glede vprašanja razveze, neprestano opravljajo Božjo službo. So kakor delavci s polnim delovnim časom, ki pričakujejo polno plačilo, namreč en denarij za en dan dela.
Duhovniki in drugi iz te skupine o preprostih Judih menijo, da manj služijo Bogu, podobno kot delavci, ki v Božjem vinogradu delajo le krajši delovni čas. V Jezusovi ponazoritvi so ti ljudje ponazorjeni z delavci, ki začnejo delati »okoli tretje ure« (okoli 9h po našem času) oziroma kasneje v delovnem dnevu – ob šesti, deveti in končno še ob enajsti uri (ob 17h po naše)”.
Takšno razlago je najti v tej literaturi, kljub temu, da Jezusova prilika jasno govori in prerokuje samo o dogajanju vezanem na “Nebeško Kraljestvo” – (samo na njegove člane) Mat 20:1!
Zato se vprašajmo, kako je lahko ta trditev o Farizejih in Judih iz te literature točna, ker . . .
1) Kdaj so sploh Farizeji in duhovniki judovskega naroda bili povabljeni na delo v “vinogradu”, kot pravi prilika – to je za delo v prid “Nebeškega Kraljestva?”
Biblija jim celo pravi, da so ti zapeljivci naroda kačja (Satanova) zalega, slepi vodniki, hinavci, pobeljeni grobovi, morilci pravičnih . . . (“pobeljeni grobovi” zaradi lepšega in pravičnega zunanjega videza brez notranje vsebine) Mat 3:7; 12:34; 23;15,16,19,23,27,29,33,34,37; Mat 21:38,39,45; 22:6,7. Jasno je, da je ta razlaga diverzija naše pozornosti in glupost.
Nekoč so Judje sicer bili kraljestvo, samo dobro vemo kakšno – zemeljsko in ne nebeško o katerem je učil Jezus.
Izraelski narod je res imel kraljestvo in duhovništvo – ampak na zemlji. Njihovi duhovniki in Farizeji pa z Nebeškim Kraljestvom o kateri govori Jezusova prilika, seveda niso imeli nič. Niso bili povabljeni vanj. Na njih ni bil izlit sveti duh. Z njimi ni bila sklenjena Nova Zaveza za to, Nebeško Kraljestvo.
Za Božje Nebeško Kraljestvo duhovniki in Farizeji izraelskega naroda niso delali in kot vemo in je citirano v prejšnjem odstavku – so temu Kraljestvu in predstavnikom tega kraljestva (Jezusu, in prvim učencem) ostro nasprotovali.
Zato že tu, ta razlaga, da so “delavci prve ure” iz Jezusove zgodbe – Farizeji in duhovniki, ne drži, ker ti ker nimajo nobene zveze z Božjim Nebeškim Kraljestvom pod Kristusom
. . . in
2) Kdaj so duhovniki in Farizeji v judovskem narodu in pozneje duhovniki krščanstva delali skupaj z Jezusovimi učenci v istem vinogradu?
. . . in
3) Vprašanje je tudi to, kdaj so Farizeji in Duhovniki sploh dobili plačilo (kot Jezusova prilika prikaže – simboličen denarij) za delo v prid Nebeškega Kraljestva? V Jezusovi priliki vsi, kakor prvi, tako tudi delavci zadnje ure dobijo plačilo za delo v istem vinogradu!
V drugi in večji izpolnitvi – po pisanju družbe Watchtower (Stražni Stolp) je po njihovi razlagi s to zgodbo o delavcih Jezus preroško mislil še na – ti. Krščanstvo in njihovo duhovščino (grešni kozel Prič).
Ampak, ti iz krščanstva pravtako nikoli niso dobili nobenega plačila s strani Gospodarja, družinskega Poglavarja, ker seveda niso delali za kraljestvo (delali so predvsem za politiko, vojne in mednacionalne spore, zbiranje svojega materialnega bogastva . . . Jezus pa je, kot vemo, svojim pravim učencem prepovedal mešanje v politične zadeve narodov in je učil proti materializmu, sam pa je v lasti imel samo eno obleko!). Vse eno literatura Prič v večjo izpolnitev vplete to ti. Krščanstvo. Poglejmo primer: gt pogl. 97 Delavci v vinogradu (zadnji odstavek):
gt pogl. 97 Delavci v vinogradu
“Ali je ta spolnitev Jezusove prilike v prvem stoletju edina spolnitev? Ne, tudi duhovščina krščanstva dvajsetega stoletja je bila po svojem položaju in odgovornosti ’prva‘ najeta v Božjem simboličnem vinogradu”.
Premislimo o točnosti te zgornje izjave:
Niti Farizeji, niti duhovniki Jezusovega časa, niti duhovniki Krščanstva zaradi svojih dejanj jasno, niso bili povabljeni v zavezo za Nebeško kraljestvo, niti niso bili poslani na delo za to kraljestvo. Zato niti niso mogli dobiti izplačila, kot Jezus pove v svoji zgodbi.
Zato delavci 1. ure v vinogradu niso Farizeji, niti judovski, niti krščanski duhovniki. Veliko je besed in člankov na to temo, ki izgledajo lepo, pametno in slovnično perfektno.
Vendar zato, ker so verski voditelji Prič (Vodstveni Organ) kar tako zanemarili te jasne duhovne resnice, da gre za:
- “Nebeško Kraljestvo” in
- tesen medsebojen odnos delavcev v istem vinogradu
- “izplačano plačilo vsem delavcem“
. . . so te njihove razlage po Bibliji, Božji Besedi, vse skupaj – nevredne zgodbe (1 Tim 1:4; 4:7; 2 Tim 4:3,4).
Jasno je, da je ta razlaga o delavcih prve ure z naobrnitvijo na starodavne izraelske in novodobne, raznorazne krščanske duhovnike, odvrnitev naše pozornosti in čista glupost.
NOTRANJE MEDSEBOJNE STVARI MED MAZILJENIMI PRIPADNIKI KRALJESTVA
Ne, ta prilika o delavcih prve ure in zadnje – enajste ure se prav lepo ujema z dogajanjem v naših dnevih, zadnjih dnevih, pred koncem tega norega svetovnega sistema vladanja in življenja v njem, v kritičnem času v katerem bo težko (krščansko) živeti 2 Tim 3:1.
V tem času bo zelo hitro v okviru prave krščanske občine nastopila (prva) skupina, “telo” prevzetnih, “prepomembnih” oseb, ki se bodo s časoma večinoma izkazali za odpadnike od Kristusovega nauka.
To so takšni, ki bodo vse ostale (zadnje), ki niso po njihovih šablonah, zaničevalo in odstranili iz perspektive, kot manj vredne in nezaželene.
To je prvi jasen sad prvih delavcev, prve ure v vinogradu iz Jezusove zgodbe.
Se spomnimo paralelne prilike, ki to potrdi? Da, Prilike o nezvestem in ne-preudarnem, hudobnem, odpadniškem sužnju Lu 12:45, ki bo “pretepal” sočastilce. Ta odpadnik bo, kot je v Bibliji napovedano, kot prvi, predčasno napovedoval Jezusov prihod in prisotnost (gr. parousia Mat 24:3,5; Lu 21:8).
In, ker tega “Gospodovega dne“, na katerega so zalepili svojo napovedano letnico 1914 ni bilo in ko ta prva letnica očitno ni bila ta prava, ker konca ni bilo in potem še mnogih drugih matematično izračunanih, ki tudi niso bile prave, so “prvaki” večkrat bili primorani spreminjati nauk.
In so letnice napovedanega konca kar deževale. In nikoli nič. Pismo Tesaloničanom piše o tej isti skupini, da bodo ti “napovedovalci” z drugimi sočastilci hladnokrvno obračunali 2 Tes 2:3,4.
Kakšna zveza je tukaj z glavnim naukom Prič o koncu sveta in z delavci 1. in zadnje, 11 ure?
To z napovedovanjem konca in kako se mu bližamo je pomembno zaradi tega, kar so “prvi” in “pomembni” naredili s sočastilci, ki imajo isto upanje za “Nebeško Kraljestvo”. Njihov nauk, ki so ga vezali na konec sveta je pač takšen, da se število te maziljene skupine vernikov za Nebeško Kraljestvo mora zmanjševati in nikakor povečevati. S tem pravzaprav govorijo, da skupine delavcev zadnje ure pravzaprav ni.
Poglejmo kako je ta odklon od Biblije povzročil, da so se Jezusove besede o zaničljivem “delavcu prve ure” izpolnile.
Gre za njihove opise (opise “vodstva”) (o teh novejših, mlajših – delavcih zadnje, 11. ure), ki si kljub uradnemu a izmišljenemu nauku, da se nihče več razen ekskluzivnih starejših, prvih, ne bo pojavil z upanjem, kot je njihovo edinstveno, s čem bi ti mlajši (iz zadnje, 17. ure) pokazali, da spadajo med nebeško maziljeno kraljevsko duhovništvo.
Pa se pojavijo! Kot v Jezusovi priliki.
Pojavijo se neki “novi”. In ti “novi” a zadnji delavci, za one “prve“, “glavne” delavce, (ki učijo vse druge sočastilce, da novih ne sme biti), naredijo nekaj nedoumljivega in nepričakovanega! Ti “novi” si upajo vzeti, (zaužiti) simbole kruha in vina na Spominski večerji, ki krožijo iz roke v roko vseh prisotnih na sestankih v spomin na Jezusovo smrt.
In ti “novi” tako vsem jasno pokažejo, da so tudi oni povabljeni Maziljenci za Kraljestvo Boga in Kristusa in so časovno “delavci zadnje, 11. ure” iz Jezusove prilike. S tem razjezijo “prve“, ker “novi“, “zadnji” s tem pokažejo, da so nauki teh “prvih” in pomembnih lažni. Ta nauk, še enkrat, pravi da, kakor se vse bolj bližamo koncu tega hudobnega sveta, novih Maziljencev več ne bo in da s tem nihče nov več ne bo jemal simbolov pripadnosti “Novi Zavezi”).
Ko se je to okušanje simbolov, vina/kruha, na Spominskem zbiranju na Jezusovo smrt začelo dogajati je sledila ostra reakcija “prvih” z vrha.
Sledili so neprimerni opisi teh zadnjih delavcev. Napadi, zaničevanja, sramotenja, črnjenje i slične akcije “prvih” zoper “zadnje“.
To najdemo v člankih, ki so jih “prvi” sami avtorizirali in po vsem svetu vsem vernikom poslali v javno branje in komentiranje po shodih, seveda v pričo “zadnjih“, ki to sramotenje morajo poslušati.
Pod članki, ki so citirani in z moje strani poudarjeni spodaj, so kratka pojasnila in komentarji o tem kaj tam v teh revijah piše. To, da bo bolj jasno, da kako čas mineva, ko se “zadnji, maziljeni delavci 11. ure” vse bolj množijo, je razvidno, kako so delavci 1. ure, ki pišejo članke in jih avtorizirajo, besedilno in duhovno do delavcev 11. ure vse bolj agresivni, nezmerni, nekulturni in duhovno in besedilno pretepaški:
w88 1. 6. str. 30 Vprašanja bralcev
Danes na zemlji živi le majhen ostanek tistih, ki jih je Bog izbral za nebeško življenje. Samo tisti, ki so v »novi zavezi«, smejo med Spominsko svečanostjo zaužiti simbola, kruh in vino.
(Govora je o tem, da je samo malo njih poklicanih za nebeško življenje – ti. ostanek “prvih” še živi na Zemlji. Dokler je tistih iz tega “ostanka” celotnega števila Maziljencev, ki jemljejo simbole malo in vse manj in manj, kot so predvidevali – tukaj imamo miren in pozitiven opis v literaturi!). Tako umirjeno je tudi tukaj:
w84 1. 3. str. 27 odst. 15 Polni upanja!
“Glede maziljenega ostanka duhovnega Izraela pa se sedaj prerokbe iz Izaije o veliki obnovi veličastno spolnjujejo. Toda število maziljencev se je zmanjšalo na manj od 10 000, kar je manj od 0,4 odstotka vseh Jehovinih prič. V veliki večini 46 000 skupščin Jehovinih prič danes ni niti enega maziljenca”.
(V članku je govora je o duhovnem raju. V zvezi s tem – o maziljenem preostanku, ki ga je manj kot 10.000 vernikov, ki pričakujejo sprejem v Božje Nebeško Kraljestvo (0,4%). Še vedno pozitivno!)
_____________
Kako pa je število tistih zadnjih delavcev iz 11. ure Jezusove prilike zraslo, ker so nekateri (neposlušno nauku vodilnih a poslušni Božjemu vabilu za “vinograd” po delovanju Njegovega svetega duha na njih), vzeli simbole in s tem izničili njihove pomirjujoče a nebiblijske napovedi o konstantnem zmanjševanju “ostanka” – pa se je začelo drugače:
w96 15. 8. str. 31 Vprašanja bralcev
“Jasno je torej, da se je število tistih, ki se prištevajo k ostanku, z desetletji zmanjševalo: leta 1935 jih je bilo kakšnih 52.400, leta 1965 še 11.500, 1995. pa 8600. Kakor koli že, tisti z zemeljskim upanjem so imeli blagoslov in njihovo število se je zelo zvišalo.
Najnovejše poročilo o spominski slovesnosti iz leta 1995 pove, da je lani simbola použilo 28 ljudi več kakor leto poprej, kljub temu pa povprečje teh, v razmerju z vsemi navzočimi, pada. Če vse to upoštevamo, potem teh nekaj več, ki so užili simbola, pač še ni vzrok za nemir. V vseh teh letih se je našel kdo, sploh pa novokrščeni, ki je kar tako začel uživati simbola. V številnih primerih so taki čez nekaj časa spoznali, da so se zmotili. Nekateri so priznali, da so to najbrž storili zaradi čustvenega odziva na telesno oziroma duševno obremenitev. Potem pa so spoznali, da pravzaprav niso poklicani v nebeško življenje“.
(Njihova evidenca zmanjševanja Maziljencev: leta 1935 – 52.400, leta 1965 – 11.500, 1995. – 8600. Ker pa je, kot so prešteli, 1995. leta, simbole vzelo 28 ljudi več kot prej – to še ni vzrok za nemir pravijo. Mnogi so se kot zapišejo – zmotili, nekateri od teh pa so celo “čustveno ali duševno obremenjeni”). Vzrok za nemir ?!?! Zakaj bi jih to, “verske voditelje” Prič skrbelo? Zakaj omenjajo “nemir“?
Če bi brali Biblijo, bi na to temo našli tej situaciji primeren dogodek, ko so nekateri v starodavnem Izraelu, hoteli preprečiti Eldadu in Medadu, ki so od Boga dobili svetega duha, da govorita in učita o Bogu, češ da je to samo Mojzesova prednost. Pa jih je Mojzes, voditelj ljudstva, nasprotno pohvalil in jim dovolil to njihovo delo (4 Mz 11:26-30). Mojzes se ni počutil ogroženega in ni kazal eksluzivnosti, niti ljubosumnosti ali nemira, da je JHVH Bog poklical še koga drugega. Niti za ta dva Mojzes ni postavljal psiholoških diagnoz, da so ti psihološko obremenjeni!)
Seveda jih “prve” vznemirja, ker ti ves čas govorijo, učijo in pišejo, da se število teh, ki jemljejo simbole po njihovi logiki z leti mora zmanjševati, kakor smo vse bližje koncu sveta. In so ti zaposleni z napovedovanjem določenih letnic konca že več kot 100 let. Sedaj, pa tukaj neki sumljivi in njim neposlušni tipi na novo jemljejo simbole in s tem podaljšujejo njihov napovedani konec sveta in s tem spodrivajo njihovo avtoriteto in spodkopavajo in kvarijo njihov “logičen” pouk. Nemir!? . . . Že ta ena sama beseda kaže na nekaj slabega. Negativno, ne?!
Nadaljujemo, bodimo sedaj pozorni na še bolj agresiven in napadalen način besedičenja in pomislimo, kako to mora biti delavcem zadnje, 11. ure iz Jezusove zgodbe. Tem, ki so iz poslušnosti Bogu vzeli simbole.
Kako mora biti tem, ki potem na javnih shodih poslušajo branje in komentiranje o njih, ki so jih napisali “prvi”, pomembni delavci. A vsi na sestankih, ki to napisano morajo ponavljati kot papige, vedo, da se to zbadanje nanaša na nekatere prisotne, na “nove“, “zadnje (maziljene) delavce iz 11. ure”. Te, ki so zavezne simbole za Nebeško Kraljevstvo upali javno vzeti. Primer:
w96 1. 4. str. 7 Praznujte spominsko slovesnost nje vredno
“To jih je uspavalo in jim otopilo občutke. Ker niso bili duševno in duhovno budni, se niso mogli, zavedati, da je to Gospodovo telo‘ in so se tako, pregrešili nad Gospodovim telesom in krvjo‘. . . . Potrebna je sprevidevnost. Nekateri so vzeli simbole spominske slovesnosti, vendar so kasneje spoznali, da tega ne bi smeli storiti. . . . Izbirati je začel v Jezusovih dneh, potemtakem je danes teh, ki jemljejo simbole, le nekaj. In ker nekatere doleti smrt, bi se to število moralo manjšati. Zakaj bi lahko kdo neupravičeno vzel simbole? Morda zaradi nekdanjih verskih pogledov – da gredo vsi zvesti v nebesa. Ali pa morda zaradi stremuštva ali sebičnosti – mnenja, da si nekdo zasluži več kot drugi, in želje po pomembnosti. Mogoče je to posledica močnih čustev, ki izvirajo iz hudih problemov ali nesreče, zaradi česar lahko kdo izgubi zanimanje za življenje na zemlji. Razlog je mogoče tudi tesno prijateljstvo s kom z nebeškim klicem. Vsi se moramo zavedati, da odločitev ni naša, temveč samo Božja. (Rimljanom 9:16) Če torej kdo »po presoji« (NW) ugotovi, da zares ne bi smel jemati simbolov, bi zdaj moral to prenehati. (1. Korinčanom 11:28)”
———————————–
(Število tistih, ki jemljejo simbole bi se po njihovo moralo manjšati, tudi na psihološko prisilo, kot smo brali. To je jasno postavljeno človeško pravilo! Kje to piše v Bibliji, da se število mora manjšati? Izmišljajo, da glava boli.)
Torej, ni več heca!
S pripisovanjem slabih motivov “zadnjim delavcem” s strani prvih, pomembnih “Vodstvenih” verskih voditeljev Prič zaradi jemanja simbolov “novih” na Spominski večerji, so ti, te svoje brate po občinah obdali s sramoto. Za neupravičeno jemanje simbolov po njihovi razlagi, so motivi samo negativni – nekdanji verski pogledi, stremuštvo, sebičnost, mišljenje, da si nekdo zasluži več kot drugi, želja po pomembnosti, močna čustva po doživeti nesreči, slaba duhovnost, duševnost). Vsekakor, hočejo reči: ti “novi”, ki simbole jemljejo za nami – niso preveč normalni! Zelo negativno, ker število očitno še narašča!
Nadaljujemo še naprej v tem članku:
w98 15. 2. str. 20 odst. 10 Skorajšnja svoboda slave za Božje otroke
Po letu 1935, v tem članku v odstavkih od 8-9, pravijo, da je zbiranje Maziljencev končano. Če je po tem letu nekdo nov začel jemati simbole, je to lahko samo nekdo starejši, nadomestek za nekoga iz skupine do 1935, ki je postal nezvest in spet nikakor kak “novejši” vernik. Omenjajo izmišljene letnice 1930, 1931, 1932, 1934?, “Jonadabe” i “Jehuje”:
. . . »Po letu 1935 so nekateri kristjani na Gospodovi večerji nehali jemati simbola, kruh in vino. Zakaj? Ker so spoznali, da imajo zemeljsko upanje, ne nebeško. Neka žena, ki se je krstila leta 1930, je povedala: »[Jemanje simbolov] je bilo sicer nekaj primernega, še zlasti za goreče polnočasne strežnike, pa vendar nisem bila nikoli prepričana, da imam nebeško upanje. Nato pa nam je bilo leta 1935 dobro pojasnjeno, da se zbira velika množica, ki upa, da bo večno živela na zemlji. Mnogi smo se razveselili, ko smo dojeli, da smo del te velike množice, in smo nehali jemati simbole.« . . .
Odstavek 10 pa tako:
Če je koga od duhovnih posinovljencev res treba nadomestiti, bo Bog verjetno za nebeško življenje poklical koga, ki mu že dolga leta zgledno služi. (Primerjaj Lukež 22:28, 29; 1. Petrov 1:6, 7.)
Primerjajmo to sedanje godrnjanje “prvih” z dogajanjem v starodavnem Izraelu, takratnem Božjem izvoljenem ljudstvu, pri presenetljivi izbiri Davida, najmlajšega sina Jeseja, za maziljenega kralja. Poleg vseh ostalih starejših bratov! 1 Sam 16:6-12 Ti “prvi” danes, očitno ne berejo Biblije.
Zakaj je potem Bog, ki je dal pisati Biblijo, omenil v njej navidez nepomemben poznejši izpad najstarejšega brata v tej družini, Eliaba 1 Sam 17:28. Ta je grobo napadel bodočega kralja – Davida, svojega najmlajšega brata za čisti nič. Zakaj? Ni to slična/ista in preroška situacija s to današnjo (prvi – zadnji)? Situacija, ki se kot nasprotje 2 sorodnih semen v Bibliji, preroško razvija ves čas od njenega začetka do konca?! 1 Mz 3:15; Ef 2:5,6; Raz 12:7
Isto tukaj: w08 15.1. str. 23 odst. 15 Counted Worthy to Receive a Kingdom (Štet za vrednega da prejme Kraljestvo)
Nekateri so morda nadomestili posamezne maziljene kristjane, ki so postali nezvesti. . . . Koga je Jehova poklical, da bi nadomestil takšne? Seveda je to njegova odločitev. Vendar lahko logično sklepamo . . .”
S to njihovo logiko: V poštev pridejo samo tisti z dokazano zvestobo skozi dolga leta (kot so sami določili).
1) Mi pa se, ker nam je Biblija pomembnejša od človeškega pametovanja, po biblijsko vprašajmo: Koliko je zvesti Apostol Pavel imel let zvestobe, ko ga je Gospod Jezus izvolil in mazilil za svojega Kristjana in Apostola? = 0 let! Pa še preganjalec prvih Kristjanov je do tega trenutka bil in v času izvolitve s strani Jezusa – na potovanju, da jih še več potrebi.
2) Koliko let ali mesecev službe in to “zveste” so, preden so bili izvoljeni – imeli prvi Jezusovi učenci, tudi imenovani Apostoli, njih 12? = 0!
Od kod se jim jemlje ta njihova “logika”?
Nadaljujmo še naprej o njihovih navdihnjenih pripovedih:
w11 15. 8. str. 22 Vprašanja bralcev
Število tistih, ki so vzeli simbole. V to število so zajeti krščeni posamezniki po vsem svetu, ki so na spominski slovesnosti zaužili kruh in vino. Ali to število pove, koliko maziljencev je še na zemlji? Ni nujno. Zaradi številnih dejavnikov, med drugim prejšnjega verskega prepričanja ali celo duševne oziroma čustvene neuravnovešenosti, nekateri morda zmotno menijo, da imajo nebeški klic. Zato ne moremo vedeti natančnega števila maziljencev na zemlji niti nam tega ni treba vedeti. Vodstveni organ ne vodi seznama tistih, ki na spominski slovesnosti zaužijejo kruh in vino.
Kot tukaj beremo . . .
Sedaj smo iz duhovnega področja, odkrito preklopili na psihiatrijo oriroma na psihoanalizo! Sedaj naštevajo jasne razloge za po njihovo – neupravičeno jemanje simbolov: prejšnje versko prepričanje, duševne ali čustvene neuravnovešenosti, zmote (debilnost).
“Vodstveni” javno izjavijo, da ne vodijo evidence tistih, ki jemljejo simbole, o Maziljencih (štejejo jih, nimajo pa evidence) teh, ki so jim duhovni bratje, te, ki so del bodočega Božjega Kraljestva.
Vodijo pa ne pozabimo, imensko evidenco za vse ostale vernike, ki niso v zavezi za Nebeško Kraljestvo: Za vsakega starešino, nadzornika, Betelčana, misionarja, za vsakega pionirja in dijakona, za čisto vsakega člana organizacije! Kako zaničevalna javna izjava – za te ni evidenc!
Ali vidimo to zelo negativno, zaničevalno javno sporočilo vsem (ker število teh, ki jemljejo simbole še narašča)!? Očitno so sedaj “prvi” zelo, zelo “vznemirjeni” in v ospredje se postavi njihova duhovnost in njihovo stališče srca (Eliab zgoraj)!
Nadaljujemo še naprej. Javno pikanje in sramotenje se nadaljuje (vsi verniki tam, to literaturo morajo brati in biti v soglasju z njo):
w16 januar str. 25–26 odst. 13 »Z vami bomo šli«
Bratje, ki štejejo tiste, ki vzamejo simbola na spominski slovesnosti, ne morejo soditi o tem, ali so ti res maziljeni. Med temi, ki vzamejo simbola, so tudi takšni, ki zmotno mislijo, da so maziljeni. Nekateri, ki so v preteklosti jemali simbola, so ju kasneje nehali jemati. Drugi morda verjamejo, da bodo vladali s Kristusom v nebesih, ker imajo duševne ali čustvene težave. Zato število tistih, ki jemljejo simbola, ni merilo, po katerem bi določali, koliko maziljencev je danes še na zemlji”.
Če to prevedemo v domač jezik . . .
Med tistimi, ki jemljejo simbole so, kot pojasnijo v članku, tudi “takšni” in “nekateri”, ki zmotno mislijo, da so maziljeni, vendar so simbole potem prenehali jemati (z drugimi besedami jih nagovarjajo – “nehajte že enkrat“!) . . . . Drugi od teh vsiljivcev po njihovi razlagi mislijo, da bodo z Jezusom vladali v nebesih, ker imajo duševne ali čustvene težave – tj. po njihovi psihiatrični diagnostiki ti niso preveč normalni ali so napol ali docela nori (o tem bomo prebrali malo pozneje spodaj). In število ta pravih Maziljencev se zaradi teh . . . duševnih in čustveno problematičnih ne more ugotavljati.
Verjetno je po tej njihovi “logiki” pravo število še vedno v opadu in ne v porastu, tako kot so to že izjavili neštetokrat.
Ves čas zelo, zelo negativno, kot vidimo. Ker število “delavcev zadnje, 11. ure”, ki jih je Gospodar vinograda povabil k delu, kljub temu gorečemu javnemu nasprotovanju – neustavljivo narašča!
Sedaj, v novejših časih, ko so zadnji podatki, ki so pokazali, da je število tistih novo-jemajočih vernikov ki zaužijejo simbole na Spominski večerji, ki je oznaka ali izjava pripadnosti Novi Zavezi za Kraljestvo, teh, ki so torej vzeli simbole vina in nekvašenega kruha, neverjetno naraslo, od 8600 za leto 1995 – (poglejmo zgoraj) do danes (podatki za 2019) – na približno 20.500, pa je predvsem govora o psihoanalitični diagnostiki – čustveni neuravnovešenosti teh zadnjih delavcev 11. ure, kar je pravi frontalen in neokusen napad na te so-častilce.
Ve se, da se o nikomer v tej verski “Organizaciji” tako javno ne piše in ne govori, razen . . . za “zadnje delavce 11. ure“. Tudi, če bi omenjena psihoanaliza bila pravilna, se zaradi nekega nivoja kulture tako prostaško ne bi smelo obračunavati z nikomer. Pa se. Javno!
Jezus je “delavce prve ure” pravzaprav s to preroško zgodbo razkril, kaj v resnici mislijo o njem! O svojem Gospodarju, Jezusu (in o Bogu seveda), ki je po njihovo tako lahkomiseln, pristranski, nesposoben, nezrel, krivičen in pokvarjen. Takšen, ki ne upošteva njihove lastne zamisli, napovedi in njihove matematične datumske izračune, da sedaj, glej ga, odlaša s prihodom in vabi tam še neke drugorazredne. In da celo njih, ki so “prvi” in “pomembni“, enači s temi “zadnjimi”, ki se sploh ne vidijo v primerjavi z “prvimi“!
O Gospod, imajo te v zobeh i Boga tudi!
Prilika o prvih in zadnjih delavcih v vinogradu ima dovolj jasnih podatkov, da smo na jasnem, da ne gre z Duhovnike in Farizeje iz 1. stoletja, niti za tam nekje, neko krščnastvo temveč da gre za odnose med Maziljenci danes, ker prilika razkriva plačilo VSEM Maziljencem, ki jim je namenjeno isto plačilo in ki so v tesnem medsebojnem odnosu ob delu v istem vinogradu.
Ampak, glede na prevzetno obnašanje in zatiralski odnos “vodstvenih” delavcev 1. ure, se potem ni za čuditi, kako Družinski Poglavar iz te prilike (Bog), ko njegov Nadzornik, Gospod Jezus izroči svoje plačilo, ravna s temi delavci 1. ure, za katere pravi, da jim je “oko hudobno” (Mat 6:22,23), ker vsem tej “prvi” skupini pove: “Bež’te nekam“! (sicer na lep način! Mat 20:14).
Ne glede na kratek popravek v njihovem objavljenem “razumevanju” in vedno spreminjajoči se “luči” njihove resnice, ki kot pravijo “vedno bolj sije” – da se sedaj čas zaključka zbiranja Maziljencev ne da določiti, se stališče in odnos “prvih” ni spremenil do “zadnjih”. Psihiatrična diagnostika se ni preklicala, odnos je ostal isti in se škoda, ki so jo naredili i tako ne da popraviti.
PSIHOLOŠKA DIAGNOZA “NEKATERIH” SOČASTILCEV
O čem to Vodstveni verski Voditelji Prič govorijo, ko svojim bratom, ki si upajo jemati simbole na Spominski večerji in vsem drugim sočastilcem javno s svojim pisanjem sugerirajo o mentalnem stanju delavcev zadnje, 11. ure?
“Čustvena neuravnovešenost”, ko beremo zgoraj omenjene diagnoze vodstvenih delavcev 1. ure o novih, delavcih 11. ure (ki jemljejo simbole) je po definiciji moderne psihologije vse to:
nepredvidljivo obnašanje,
izbruhi čustev,
depresija,
agresivnost,
bipolarna motnja,
anksioznost,
občutek praznine,
razdražljivost,
šizofrenija,
nagnjenje k samomorilnosti in . . .
razne psihoze!!!
Iz vsega tega, na teh primerih se lahko sami prepričamo, kaj danes počenja delavec 1. ure z delavci 11., zadnje ure in kako točna je Biblija, ko napoveduje prihodnost! JHVH, pravi Bog je preko svojega Sina Jezusa, največjega in najbolj pomembnega biblijskega preroka napovedal to situacijo in nas je poučil, da se teh na videz prijetnih ljudi, ki iz sebe znajo spraviti takšne stvari . . . varujemo Mat 10:16,17; 25:8,9; 2 Kor 6:17,18 . . . in jim ne verjamemo, tudi ko ti občasno govorijo prijetne, lepe, sladke reči: Jer 12:6.
Prav neverjetno je tudi, da Organizacija, ki agresivno išče svoje pravice po vseh svetovnih sodiščih, tako brezčutno lahko opali po pravicah in dobrem imenu in časti drugih in to po takšnih, ki so jim zelo blizu in ki nikomur niso nič ne krivi ne dolžni. In po takšnih, ki niti hrupa niti prahu ne dvigujejo, temveč v tihoti, brez besed 1 x letno zaužijejo 2 simbola?!
Zoper resnice in napovedi Biblije, Božje Besede se zares ne more nič Rim 1:8; 2 Kor 13:8.
Kot je Jezus povedal, kaj se bo dogajalo v zvezi z Nebeškim Kraljestvom (njegovimi člani), to se dogaja.
PRIPOROČILO DELAVCU 1. URE
Biblijski Jožef, Jakobov sin je z mnogo simbolike v Bibliji jasen vzorec za Jezusa. On, Jožef je kljub nasprotovanju odtujenih polbratov postal upravitelj dežele: 1 Mz 37:20;41:42, kakor je Jezus kljub sovraštvu in nasprotovanju Duhovnikov in Farizejev in svojega naroda postal “upravitelj” v duhovni deželi.
Tisti Jožefovi polbratje (istega očeta, različnih mater), ki so potem v določeni situaciji strašne lakote želeli preživeti, so se morali ponižati pred tem novim upraviteljem, Jožefom in lepo ravnati z Jožefovim pravim bratom – Benjaminom (v tej preroški biblijski drami – so danes to zvesti in od Boga in Jezusa priznani Maziljenci danes). 1 Mz 25:23; 43:33,34; 45:14,22; Gal 4:24-26; Rim 9:9-13
Delavci zadnje, 11. ure, kot beremo v Jezusovi priliki o delavcih v vinogradu so vse eno napoteni na delo (boj za resnico o Kraljestvu Mat 24:14). Kar slišijo od Gospoda, morajo javno prenesti drugim Mat 10:25-27. Utihniti ne smejo zaradi zaničevalnega odnosa tistih, ki o sebi mislijo preveč 1 Kor 12:27; Mat 24:13.
Delavci zadnje, 11. ure morajo ostati zvestega stališča, kljub bombardiranju teh, ki so postali njihovi preganjalci (fasada lažnega krščanskega jagnjeta Raz 13:11).
Delavci zadnje, 11. ure (svetišče templja), so zaradi odkritega sovraštva delavcev 1. ure postali predstava za svet, neumni, šibki, onečaščeni obsojenci. . . 1 Kor 4:8-13. Vse to zato, ker so delavci 1. ure, tukaj na zemlji uporniško prevzeli, ukradli naziv in položaj “Vodstva/Voditelja”, ki pripada samo Jezusu: Mat 23:10 in v skladu s tem zakraljevali – nad svojimi brati, kot piše v zgoraj omenjenem pismu 1. Kor 4. poglavje.
Konec vsega tega dogajanja bo po Jezusovi prerokbi vse eno gotovo drugačen in godrnjanje in nasprotovanje delavca 1. ure iz konca Jezusove prilike, te prerokbe ne bo spremenilo. Mat 19:30; 20:16.
To je pravilna razlaga tega, kar se dogaja v tej Jezusovi priliki o prvih in zadnjih delavcih, ki opisuje “Nebeško Kraljestvo”.
(Več o teh odnosih med Maziljenci je najti v člankih: ” 3 JEZUSOVE PRILIKE 1. Nezvesti Zapravljivi Upravitelj 2. Bogatin in Lazar 3. Izgubljeni Sin ” in: GLAVA IN PETA 1 Mz 3:15 – objavljeno na tej internetni strani)
Življenje pod “Nebeškim Kraljestvom” zato ne bo odvisno od tega kar smo v pomoč storili največjim, sijajnim, najvišjim, pomembnim, to je prvim delavcem, marveč je odvisno od tega, ali smo bili, kot Jezus pojasni, v kakršnokoli pomoč najneznatnejšim Jezusovim bratom – (delavcem zadnje, 11. ure): Mat25:40,45;10:42; Mar 9:41,42.
A.E.