Jehovove priče
p. p. 22
SI-1241 KAMNIK
SLOVENIJA

Zdravo vsem.
V redu, k zadevi.

Prevod, ki slavi Stvarnika
Četrti odstavek predgovora naše Biblije NW predstavi ozadje dela prevajanja. Izdajatelji, kot zapišejo, čutijo odgovornost, da Božje misli in besede izrazijo kar najbolj natančno.


Problem
Kaj bi bilo najbolj pomembno v tej izdaji Biblije? Težko bi to tako rekli, ker je vsa Božja Beseda navdihnjena od Boga. Vendar je nekaj kar izstopa iz nje in še posebej iz tega prevoda, k ga uporabljamo Jehovove Priče. To je Božje ime. Jehova.
Jehova je Božje ime sestavljeno iz 4 oznak, kot vemo, ti. tetragramaton – JHVH. Prevajalci v angleščini, ki so izdali prvi začetni prevod so to ime pravilno zapisali. V njihovi izdaji se Božje ime Jehovah sestoji iz tetragramatona JeHoVaH. Čitajo ga Jehova, približno tako kot mi, zapišejo pa tako, da se prvotna oblika JHVH ohrani.
V našem prevodu iz te angleške osnove pa imamo pomemben zasuk. JeHoVa. Opazite da nekaj manjka? Zaradi nepazljivosti in prilagajanja človeškemu razumu je opuščeno tisto kar zgoraj omenjeni predgovor zatrjuje (misli, besede . . . natančno . . .).
Prilagajanje
Odmik je očitno storjen zaradi uporabe takrat srbo-hrvaško-nemškega pravila: “Piši kao što govoriš, govori kao što pišeš“. Ni problema, ko gre za izgovor. Ali “angleški” bratje so kljub izgovoru ohranili originalne 4 črke, pri nas jih ni. Tako imamo nekakšen trigramaton na približno 7200 mestih v knjigi ki naj bi slavila Boga Jehova in Njegove misli.
Srbo-hrvaščina (ne vem trenutno za hrvaščino in njihov nov popačeni jezik – ti. novorijek), oz. srbščina pa ga tukaj pri nazivih in imenih s svojimi ohlapnimi pravili transkripcije imen hudo lomi. Npr. v novicah bodo pravilno izgovorili: “Nju York Tajms“, vendar povsod bodo zapisali točno to – Nju York Tajms in ne tako, kot je pravilno “New York Times“. . Enaka zgodba so osebna imena. Srbi npr. ime John Black izgovorijo Džon Blek. V svojih časopisih bodo napisali tako kakor izgovorijo (Džon Blek)! Kdo bo to razumel v ZDA ali v sami Srbiji od tujcev? Samo Srbi, ki to berejo. Celo Kiril in Metodiu (Grka, ki sta prinesla slovansko pismenost in temelj dirilici) sta čez čas postala Ćiril i Metodij. No, to je slovnica po kateri je pravi Bog prekrščen, kar mu gotovo ni všeč. Kaj bi naredili, če bi se slovnična pravila spet spremenila? BI Jehova morda postal Jevhoja, ali Jovah ali Javola, Jovan, Janko . . . ? Spremeniti imena ljudi še ni tragedija, ampak Božje ime? Priznati moram, da me kot nekoga, ki je tam živel 22 let, ko berem časopise ali kaj drugega to precej provocira. In poznam ljudi od tam in vem, da nisem edini. Samo v uradnih dokumentih, imena morajo biti izpisana tako kot je prav (original).
Pojasnilo
Razlaga, na katero se sklicujemo, to da je ta oblika Božjega imena takšna, kot je na teh prostorih že stoletja je nesporna. Tudi zato, ker je točna oblika izgovorjave tega svetega imena zavita v meglo. Jehova, pravi Bog, pa je vse eno ohranil v svoji Besedi to kar se mu je zdelo prav: JHVH. In tako bi se
Božje ime v vsaki Bibliji moralo pisati ne glede na kraj, čas, narod ali lokalno izgovorjavo. Če pa je že v kakšni uporabni govorni obliki to ime (Jehova), bi se v njej moralo v celoti najti ta tetragramaton JHVH (tako, da bi zapis bil z dodano črko H, torej Jehovah, tudi v slovenščini), razen tam kjer je v sami Bibliji v originalu skrajšana oblika (Jah). Tudi katoliški SLO prevodi, ki se bahajo s svojo verzijo Božjega imena Jahve, češ da je ta bolj prava so na istem razen spet v angleščini . . . JaHVeH.
Zaključek
Pri tej stvari oz. problemu je pravilno upoštevati to, kar predgovor Biblije NW nakazuje – voljo in misli Stvarnika Biblije, Jehove Boga in ne nepopolne razume in govorna pravila ljudi, ki se spreminjajo tako, kakor veter piha (1. Tim 1:17).

A.E.